17.03.2000

Letošnja sejemska prireditev Teleinfos je bila v znamenju oranžnega. To je namreč barva, ki si jo je za svojo vzelo podjetje Telemach, najmlajše in najbolj drzno telekomunikacijsko podjetje tega trenutka v Sloveniji in morda celo širše. Kot je znano, se je Telemach razvil iz podjetja Meglič Telekom. Tudi zato je trenutno njihova glavna dejavnost ponujanje kabelske televizije gospodinjstvom.

Glede na ogromne vsote denarja, ki se stekajo v Telemach in neverjetno pogumne izjave vodilnih tega podjetja, pa lahko slutimo, da so njihovi nameni mnogo bolj ambiciozni. Med prvimi storitvami, ki bi jih Telemach rad ponudil svojim strankam, je tudi IP telefonija. Torej telefonija, ki za svoje delovanje potrebuje zgolj omrežje z ustreznim protokolom. Nobenih telefonskih central, zastarelih in omejujočih tehnologij, s čimer se ubada Telekom, pač pa le z internetskimi protokoli opremljeno omrežje, pripeljano do vsakega naročnika.

Ideja je odlična (seveda ni nova), za uporabnike z že napeljanim kablom pa tudi hitro uresničljiva. Poleg tega je taka telefonija cenejša, pa še Telekoma se znebimo. Pa je res vse tako preprosto? Poglejmo nekaj ČE-jev, o katerih Telemach nerad govori na svojih predstavitvah:

Torej, Telemacha bi se Telekom bal, ČE...

1. ... ne bi bilo v našem "evropskem" zakonu o telekomunikacijah zapisano: "Javno podjetje iz prvega odstavka (Telekom) je do 31. 12. 2000 izključni izvajalec javne govorne telefonije..." (64. člen ZTel). Uf, torej nam Telemach poizkuša prodati storitev, ki je sploh ne sme opravljati? Odgovor Telemacha je, da njihova pravna služba meni, da temu ni tako. Tudi Arnesova pravna služba meni marsikaj, ravno tako tudi pravne službe komercialnih ISP-jev. Kar pa je pravzaprav nepomembno. Kar zares velja, je namreč mnenje pravne službe Ministrstva za promet in zveze, ki pa je navadno precej usklajeno z mnenjem Telekoma... Z različno interpretacijo pojmov kot so "zaprti sistem", "javna govorna telefonija" ipd. lahko torej pridemo do različnih zaključkov. In v tem trenutku verjetno niti Telemach ne ve, kako bo reagiralo pristojno ministrstvo.

2. ... ne bi naša zakonodaja Telekomu "podarila" tudi monopol nad vzpostavljanjem in trženjem podatkovnih vodov. Na Telehp-ju ste lahko brali tudi že o dvoumnostih, povezanih z zakonom. No, ministrstvo daje vedeti, da monopol je (kljub obljubam o prenehanju le tega leto dni prej - torej z začetkom letošnjega leta).
Telemachu seveda podatkovni vodi pomenijo osnovno infrastrukturo tako za govorno telefonijo, kot tudi vse ostale storitve. Da bi vode dobili od Telekoma, je seveda utopična ideja - glede na cenovno "ugodnost" pa tudi finančno verjetno neizpeljivo.
Vsa infrastruktura pa je pravzaprav že na voljo - poleg Telemachovega kabelskega omrežja jo imata tudi Eles in Slovenske železnice, ki pa jo zaradi zakona ne smeta tržiti. No, to ni čisto res. Eles je namreč pred kratkim povezal Arnes s svetom (potem ko je le-ta odslovil Telekom). To je tudi rešilna bilka, ki se je oklepa Telemach - če lahko Arnesu, potem lahko tudi nam. Pa ni čisto tako. Tako Železnice (sicer solastnik Telemacha) kot tudi (in še posebej) Eles sta izredno previdna pri tovrstnih storitvah. Arnes je bil izjema. Kljubovanje ministrstvu namreč pomeni slabše pogajalske pozicije, ko gre za njihovo primarno dejavnost - elektriko in transport, tega pa si seveda ne želijo.

3. ... ne bi obstajal drobcen problem - povezovanje s Telekomovimi omrežji. Kaj bom z IP telefonom, če pa ne morem poklicati soseda na "navadno" Telekomovo omrežje? Telemach vam zna razložiti, da so za to potrebna "vrata" iz enega omrežja v drugo. In kje je problem? V bistvu sta kar dva: Telemach pove, da so stroški klica v Telekomovo omrežje približno enaki enostavnemu seštevku stroškov iz enega in drugega omrežja. Poznate razmere iz mobilne telefonije? Se vam zdi, da je tisti vaš klic iz 041 na 061 res vreden tistih 80 SIT/min? Seveda ni! In tudi tu bo cena verjetno mnogo večja. In še drugi problem, do katerega je prišlo že v času sejma Teleinfos. Skoraj v vsakem kotu je namreč sameval Telemachov IP telefon. Zares sameval, kajti ni jim uspelo vzpostaviti vrat v Telekomovo omrežje. Menda je šlo za zelo očitno zafrkavanje s strani Telekoma. Kdo lahko zagotovi, da se to ne bo dogajalo pogosto? Ta problem seveda odpade, če se Telemach odpove povezavanju v Telekomovo in mobilna omrežja (menda naj bi bilo tako na začetku), ampak, a je potem storitev sploh še zanimiva?

Obstaja seveda še mnogo tehnoloških problemov (kvaliteta & zanesljivst storitve ipd.), za katere pa lahko verjamemo Telemachu, da jih je možno rešiti. Slovenija prav gotovo ima ljudi, ki so to sposobni. Vendar pa, ko bi le bili tehnološki problemi tisti, ki bi odločali o uspešnosti Telemacha...

Se nam torej obeta Si.Mobil ožičenih komunikacij? Ali pa bo Telemachu vendarle uspelo? Vsekakor bi bil tržna uspešnost IP telefonije skorajda izjema v svetovnem merilu. Je pa treba priznati, da je tudi trenutno stanje v Sloveniji ravno to - ena sama žalostna izjema.