> Newsletter, 16. oktober 98

KAZALO:

  1. TEMA MESECA: KRIVI SO ZAKONI!
    • Uvod
    • "Zakon o telekomunikacijah" (UL st. 35, 13.6.97) in "Uredba o nacinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrezja", (UL st. 11., 13.2.1998)
    • Predlog Pravilnika o pogojih za izdajo dovoljenj za trzne telekomunikacijske storitve (z dne 21.9.98)
    • Nekaj splosnih pripomb k tem dokumentom
  2. SEPETANJA (kaj pa, ce je vse res?!)

1. TEMA MESECA: KRIVI SO ZAKONI!

Uvod

Ta mesec mineva ze dve leti od postavitve Telekom hatepage-a. Veliko. Ce je bila na zacetku vsebina zelo osebno naravnana (moji problemi s slabimi linijami), je kasneje vse bolj prerascala v nekaksnega porocevalca o problemih s podrocja telekomunikacij, zadnji cas predvsem interneta.

In mnogi se ob branju novic sprasujejo - "pa kako je to mogoce?". Vedeti moramo, da ni vse (samo) v agresivnosti in nerazumevanju duha interneta pri vodilnih v Telekomu, ampak je problem predvsem v slabih zakonih na tem podrocju. Zelo slabih zakonih. Zato v tem newsletterju nekaj "cvetk" iz obstojecih in prihajajocih zakonov, uredb, pravilnikov.

Naslednji newsletter (upam, da konec meseca) bo obravnaval posledice teh zakonov - koliko Slovenija ze zaostaja za primerljivimi drzavami, zakaj in kako visoke so cene Telekomovih storitev ipd.

Trenutno imamo v Sloveniji dva dokumenta, ki pokrivata podrocje telekomunikacij:

  • Zakon o telekomunikacijah (ZTel) in
  • Uredbo o nacinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrezja (Uredba)

Poleg tega obstaja tudi:

  • predlog Pravilnika o pogojih za izdajo dovoljenj za trzne telekomunikacijske storitve (Pravilnik)

Vsi trije dokumenti vnasajo mnoge nejasnosti, favorizirajo Telekom, vse to pa je najbolj ocitno v (zaenkrat se) predlogu Pravilnika. V tem newsletterju bodo obdelani najbolj problematicni deli vseh dokumentov. Morda je branje nekoliko bolj zahtevno, zato pa vam bo potem veliko bolj jasno, zakaj je stanje na tem podrocju v Sloveniji tako zelo zalostno.

"Zakon o telekomunikacijah" (ZTel) in "Uredba o nacinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrezja" (Uredba)

a) Telekomovi pogoji pri stevilki 0880 so nezakoniti!

Uredba, 16. clen:

Doloca da "operater storitev govorne telefonije" (Telekom) ne sme "operaterjem drugih telekomunikacijskih storitev" (npr. ponudnikom interneta) nuditi manj ugodnih pogojev, kot jih ima sam za opravljanje teh trznih telekomunikacijskih storitev (npr. ponujanje interneta).
Torej: Telekom mora ostalim ISP-jem ponuditi enake pogoje kot jih zagotavlja svojemu SiOLu! Ali to drzi? Naj vas samo spomnim na zloglasno stevilko 0880 (in neenakopravnost ostalih ISPjev napram SiOLu pri tej stevilki), pa bo odgovor jasen.

b) Uzakonjena samovolja Telekoma

Uredba, 15. in 22. clen:

Govori o tem, da lahko "operater govornih storitev" (Telekom) opravi medomrezno povezavo ali odda v zakup vod "operaterju drugih telekomunikacijskih storitev" (npr. ostalim ponudnikom interneta), ce to ne pomeni "bistvenega posega v njegov gospodarski polozaj"!
Torej: ce Telekom ugotovi, da mu nek ponudik interneta dela skodo, ker konkurira njemu (SiOLu), ga lahko enostavno odklopi s svojih vodov?!

c) Nad cim ima Telekom pravzaprav monopol?!

ZTel, 64. clen:

Pravi, da je "Javno podjetje iz prvega odstavka (Telekom) do 31. 12. 2000 izkljucni izvajalec javne govorne telefonije in teleksa ter gradnje in upravljanja javnega telekomunikacijskega omrezja".

Gre torej za clen, ki govori, nad cim ima Telekom do leta 2001 monopol. Mnogi veste, da pri nas Telekom na veliko razglasa, da ima monopol tudi nad vodi (ki jih mora imeti vsak ponudnik interneta - in jih zato najeti pri Telekomu), po novem pa je to podrocje se razsirjeno (glej predlog Pravilnika).
Ampak kje to pravzaprav pise?! - ZTel namrec na drugem mestu locuje med zgoraj v 64. clenu omenjenim "javnim telekomunikacijskim omrezjem" in "omrezji za podatkovne komunikacije" - kamor gotovo spadajo tudi vodi - "zile" interneta. Ta druga omrezja pa pri dolocanju monopola sploh niso omenjena. Torej nad vodi sploh ni monopola! Ampak, ker je Telekom precej agresiven pri uveljavljanu svoje "resnice", se mu nihce ne upa upreti in mu konkurirati pri postavljnju vodov. Zato so cene tudi do 10x visje od primerljivih v Evropi, ampak o tem v naslednjem newsletterju.


Se precej bolj, kot ze sprejeta ZTel in Uredba je "revolucionaren" predlog Pravilnika. Nekateri cleni dejansko razsirjajo monopol Telekoma na podrocje ponujanja interneta, kar Slovenijo verjetno potiska v druzbo drzav z najbolj odklonilnim odnosom do interneta, vsekakor pa bi se s takim zakonom mocno oddaljili od vsega razvitega Zahoda!

Predlog Pravilnika o pogojih za izdajo dovoljenj za trzne telekomunikacijske storitve

Preden si pogledamo nekaj naravnost skandaloznih clenov tega predloga, se opombe:

  • gre za ze precisceni predlog - v njem naj bi bile ze "upostevane" nekatere pripombe ponudnikov interneta in ostalih vpletenih
  • Predlog pravilnika je nastal na Ministrstvu za promet in zveze, Sektor za posto in telekomunikacije. Glavni v tem sektorju je sekretar Rozman, ki je na ta polozaj prisel iz Telekoma, je delnicar Telekoma in ga menda ves cas na Telekomu potrpezljivo caka njegov stari stolcek.

Sledijo le trije najbolj sporni cleni v predlogu Pravilnika. Ce vam originalno besedilo iz clenov ni razumljivo, preberite razlago, ki sledi.

a) Uzakonjanje monopola pri ponujanju dostopa do interneta

Ali, ce malo drugace obrnemo naslov te tocke - SiOL bo po zakonu edini ponudnik interneta. Vsi ostali se, verjetno, *ukinejo*. Ker to v predlogu zakona ne pise tako zelo direktno, sedajle sledi zaporedje clenov v predlogu Pravilnika in Zakonu, iz katerega je to jasno razvidno:

Predlog Pravilnika, 2. clen

V tem clenu se pojasnjujejo nekateri pojmi, ki se uporabljajo v besedilu pravilnika, nas zanima naslednje:

"Poleg pojmov, dolocenih z Zakonom o telekomunikacijah (v nadaljevanju: ZTel), imajo v tem pravilniku uporabljeni pojmi naslednji pomen:

...

- storitve globalnih sirokopasovnih in multimedijskih telekomunikacijskih zvez so za javnost trzno zagotovljene telekomunikacijske storitve, ki omogocajo prenos in izmenjavo kombinacije dveh ali vec vrst informacij kot so besedila, grafike, glasovi, slike s prenosnimi hitrostmi, visjimi od primarne hitrosti. K tem storitvam se steje tudi dostop do internetskih storitev."

Ali, poenostavljeno - tisti neverjetni poudarjeni izraz pomeni (tudi) internet, oz. ponujanje dostopa do interneta.

Predlog Pravilnika, 3. clen

Govori (tudi) o pogojih, ki jih mora neko podjejte izpolniti, da lahko ponuja dostop do interneta (oz. kakrsnokoli dejavnost, ki jo opise tisti megalomanski izraz iz prejsnjega clena) Navajam samo pogoj, ki je zanimiv za nas:

"Operater mora za pridobitev dovoljenja za opravljanje trznih telekomunikacijskih storitev izpolnjevati naslednje pogoje:

...

- da razpolaga z ustreznim telekomunikacijskim omrezjem oziroma telekomunikacijskimi napravami

..."

Torej, ce zeli operater ponujati internet, mora imeti svoji storitvi primerno omrezje (telefon - telefonsko omrezje, internet - vodi, modemi...)

Zakon o telekomunikacijah, 64. clen

Govori med drugim tudi o prehodnih obdobjih - torej do kdaj in na katerih podrocjih ima Telekom monopol. Med drugim pise tudi naslednje:

"Javno podjetje iz prvega odstavka (Telekom) je do 31. 12. 2000 izključni izvajalec ... gradnje in upravljanja javnega telekomunikacijskega omrezja."

Da, Telekom je edini, ki lahko gradi omrezja, ki so pogoj za ponujanje dostopa do interneta! Torej - Telekomov SiOL je edini, ki bi lahko po sprejetju tega zakona se obstajal! (Seveda to drzi samo, ce sprejmemo Telekomovo prepricanje, da so v "javno telekomunikacijsko omrezje" zajeti tudi internetski vodi)

b) SiOL je edini, ki lahko ponuja internet preko kabelskih omrezij

Predlog Pravilnika, 40. clen

"Do 31. 12. 2000 mora operater, ki poleg prenosa radijskih in televizijskih signalov, opravlja tudi druge telekomunikacijske storitve prek lastnega omrezja ali daje to omrezje v zakup, upravi predloziti pogodbo o medomreznem povezovanju ali najemu vodov, sklenjeno z javnim podjetjem iz sestega odstavka 64. clena zakona."

Povedano bolj enostavno: Kabelski operater, ki hoce po svojih kablih ponujati tudi internet, mora to poceti obvezno preko SiOLovega omrezja!

c) Drzava nad vsem!

Predlog Pravilnika, 19. clen

"Ce so za upravljanje telekomunikacijske storitve potrebne stevilke oziroma domene, jih operaterju dodeli uprava."

In v internetu so seveda potrebne stevilke (IP numbers) in domene (naslovi, kot npr. www.ljudmila.org). Kdor vsaj malo pozna sistem dodeljevanja IP stevilk, se seveda v tem trenutku zvija od smeha. Tu je popolnoma jasno razvidno, da ljudje, ki si ta Pravilnik pisali, niti slucajno ne vedo, kaj je to internet!
Ce povem kar se le da enostavno - mednarodna organizacija RIPE NCC ip stevilke (oz. naslovni prostor) podeljuje direktno operaterjem in ne nekaksni drzavni upravi!
Domene s koncnico .si v Sloveniji podeljuje Arnes. Tudi drugod po svetu obstajajo organizacije, ki pocnejo isto. Zakaj bi torej sedaj hoteli vso to organizacijsko strukturo, ki je ze vzpostavljena na Arnesu, prenesti v drzavno upravo, ki vrh vsega s tehnologijo dela kot prase z mehom?!
Katastrofa za Slovenijo, ce nam bodo zakone se naprej pisali taki bedaki! Neznanje seveda ni opravicilo.

Nekaj splosnih pripomb k tem dokumentom

Splosno je znano, da zakone s podrocja telekomunikacij v Sloveniji v precejsnji meri pisejo Telekomovi ljudje. Bodisi "po dusi", bodisi po financni plati (govorim o placah). Morda je Slovenija tako majhna, da je problem dobiti zadosti neodvisnih strokovnjakov s podrocja, kot so telekomunikacije, ki bi bili pripravljeni posvetiti toliko casa pisanju zakona. Dokumenti so tako na vec mestih bolj ali manj zbirke Telekomovih zelja, kar je seveda nedopustno!
Prav tako sta ZTel in Uredba polna smesnih in zastarelih izrazov, ki sami po sebi ne pomenijo nic in brez branja pojasnil sploh ne vemo, za kaj gre (npr. "storitve globalnih sirokopasovnih in multimedijskih telekomunikacijskih zvez", kamor po novem spada tudi internet).

Predlog spremembe zakona!

Ze po zakljucku pisanja tega newsletter-ja sem dobil se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o telekomunikacijah. O tem bom spregovoril na web straneh oz. v naslednji izdaji newsletter-ja.


2. SEPETANJA (Kaj pa, ce je vse res?!)

Potem, ko so se junija nasi kriminalisti izkazali v boju proti crackerjem, ki so SiOL tako zelo velicastno ponizali, jim zdaj ocitno zmanjkuje sape. Medtem ko se najbolj aktivni del slovenske cyber mladine na svojih Pentium II masinah na internet priklaplja pretezno z ukradenimi SiOL accounti, kriminalisti na svoji 286 se vedno prebirajo zapise iz diskov mariborskih crackerjev - "zrtev" iz junijskega zmagoslavja.

Ocitno je stanje v Sloveniji tako slabo, da imajo celo nasi politiki slabo vest. Zakaj bi bilo sicer (vsaj na podrocju telekomunikacij) tako priljubljeno rahlo "prilagajanje resnice" med screeningi v Bruslju? Potem pa Evropejci npr. govorijo, da stane pri nas tel. prikljucek 42.000 sit. "Odkud im to?!"

Vcasih smo si interes drzave za Telekomov monopol razlagali z "ljudsko" logiko: "Vec bo monopola, vecji bo Telekom, tezje ga bo kdo prevzel, bolj bo nas!". No, to je seveda popolnoma napacno. Bolj pravilna naj bi menda bila "liberalna" logika: "Vec bo monopola, vecji bo Telekom, vec bo vreden, za vec ga bomo lahko prodali kaksni telekomunikacijski korporaciji (in vec bomo pri tem sami pobrali)!".

Potem, ko bo Kramberger dokoncno postal sef SiOLa, si bo morda zazelel se kaj vec. Npr. samostojni SiOL z njim na celu? S 30.000 strankami gre verjetno tudi brez direktnega "pokroviteljstva" Telekoma.


Pricujoci newsletter nastaja kot dodatek in razsiritev Telekom hatepage-a na naslovu http://www.ljudmila.org/telehp. V njem so obravnavane manj udarne, pa zato nič manj pomembne teme od tistih, ki si jih lahko ogledate na www straneh.


Povezave

Telekom hatepage
Telekom
SiOL
Zakon o telekomunikacijah
Ministrstvo za promet in zveze - Je edino ministrstvo, ki nima svoje strani...
Uprava RS za telekomunikacije