Za uvod najprej opozorilo, da za popolno razumevanje današnjega članka priporočam vsaj približno poznavanje problematike, ki je bila opisana v včerajšnjem članku z naslovom "Ukinjanje vodov v imenu napredka?!".

Prav tako še nekaj novih dejstev, ki so prispela v moj e-poštni nabiralnik kot odziv na včerajšnje pisanje:

• V prejšnjem članku je bila na hitro omenjena odločitev Telekoma, da ne ponuja več optičnih linij, ampak samo še ATM.
  Nekateri se še spomnite težav okoli vzpostavitve TEN-34 omrežja lansko jesen - takrat je bil problem v tem, da Telekomovci nekako niso znali pravilno nastavit ATMa (vsaj tako je vse skupaj izgledalo), zato je bil Arnes nekaj časa brez povezave v Evropo. No, očitno so po tem incidentu naštudirali to tehnologijo in bili potem tako navdušeni, da so pozabili na vse ostalo. Tudi optiko. V času, ko se je Telekom začel navduševat nad ATM tehnologijo, pa so drugod že ugotovili, da to ni to. In začeli dajati prednost optiki. Novo akademsko omrežje TEN-155 naj bi npr. temeljilo izključno na optiki. Še kakšno leto, pa bo tudi "naš" Telekom to pogruntal...
• Potrdila se je tudi domneva, da na Telekomu obstaja interna direktiva z naslovom "Navodila o izvajanju pravilnika o cenah telekomunikacijskih in drugih storitev" (z dne 12.10.98), ki "ureja" dajanje vodnikov v zakup - jih torej ukinja.

Tudi danes bo torej govor o zakupljenih vodih - predvsem o precej eksotični cenovni politiki, ki jo je Telekom vodil na tem področju (vodov se namreč ne da več zakupit) in jo sedaj vodi pri ponujanju elastičnega omrežja

Najprej del cenika (mesečni zakup krajevnega podatkovnega voda), ki nas zanima:

"Naprave za prenos podatkov", ki so omenjene v naslovu tretje kolone, so seveda modemi. Če ste torej želeli zakupit vodnik, po katerem naj bi se prenašali podatkih s hitrostjo 256kbit/s, ste plačali 29.250,00 sit mesečno (če ste imeli ustrezne modeme sami) oz. 38.250,00 sit mesečno (če vam je modeme priskrbel Telekom.

Kot sem že omenil v včerajšnjem članku in dopolnil danes, nekaj vrstic višje, Telekom ne ponuja več vodov v zakup. Morebitnim interesentom ostaja le še bolj napredno elastično omrežje - kjer pa modem obvezno priskrbi Telekom. Torej ostaja cenik isti, le de se prva, ugodnejša kolona, briše! Za 2Mbit/s povezavo v elastično omrežje boste torej sedaj hočeš nočeš plačali 94.500 sit mesečno in zraven dobili še ustrezne modeme.

Pa recimo, da se s tem sprijaznimo. Pač obstaja samo še elastično omrežje. S tem pa neumnosti še zdaleč ni konec. Poglejmo si, kako podobni ceniki izgledajo v tujini. Cene ne temeljijo na nobenem konkretnem ceniku nobenega konkretnega ponudnika. Hočem samo prikazat cenovno politiko drugje in pa približno višino cen, ki veljajo v ostalih evropskih državah:

Tu se seveda lahko popolnoma upravičeno vprašate - kako pravzaprav lahko drugod za tako različen nivo storitve ponudijo enako ceno?

In odgovor je zelo enostaven - ker z vodom, po katerem se prenašajo podatki s hitrostjo 2,4kbit/s ni čisto nič več stroškov, kot z vodom, pa katerem se prenašajo podatki s hitrostjo 2Mbit/s ali celo več.

Zakaj je tako, sem govoril že v včerajšnjem članku, pa vendar:

Kako vodniki funkcionirajo: recimo da želimo med točko A in B vzpostaviti tak vodnik. Da to storimo, mora Telekom v centrali (centralah) kratko stakniti telefonsko linijo (linije) iz točke A in telefonsko linijo (linije) iz točke B. Tako na tej liniji izgubimo funkcije centrale (torej ni več telefona), zato pa lahko prenašamo podatke zanesljiveje in hitreje kot preko modemskih povezav preko central. Edini strošek, ki ga ima Telekom s takim vodnikom je plačilo za tehnika, ki to zadevo v nekaj minutah opravi in pa malenkosten izpad prometa - na teh dveh linijah se pač ne bodo več obračunavali impulzi. Recimo, da obojega skupaj ni več kot za 5000 sit. Ostalo je profit!

Stroški so torej za 2,4kbit/s vod popolnoma enaki kot za 2Mbit/s vod! Telekom na (sedaj ukinjenih) vodih tudi ni mogel nadzorovat prometa - in to so vsi na veliko izkoriščali. Dokler ni postala edina opcija, ki jo Telekom ponuja, elastično omrežje.

Kot zanimivost pa tale člen iz Zakona o telekomunikacijah:

Vse alineje so zelo zanimive in vredne omembe, ampak tokrat samo o prvi alineji prvega odstavka. Člen seveda govori o javnih telekomunikacijskih storitvah. Poleg teh obstajajo še tržne storitve, kamor naj bi spadalo tudi oddajanje vodov v zakup - in tam naj ne bi veljalo določilo o soodvisnosti med stroški in ceno. Ampak - kakšna tržna storitev pa je to, če jo edini lahko opravlja Telekom?! Se bolj nagibam k temu, da gre za javno storitev - kar tudi pomeni, da Telekom krši zakon. Cene vodov niso niti slučajno soodvisne od stroškov!

Do sedaj je Telekom sicer resda prodajal meglo, a je niso vsi kupovali. Sedaj jo bodo morali. Mesečno bodo plačevali za storitev, s katero praktično Telekom nima nikakršnih stroškov (no, pri elastičnem omrežju so zadeve morda malce drugačne, kakšnih radiklanih sprememb pa verjetno ni).

Kar še bolj skrbi, je razkorak med cenami v evropskih državah in tistimi pri nas. Razlike gredo celo do faktorja 8! Tu je potrebno omenit, da to področje skoraj nikjer ni pod monopolom državnega telekoma. Telekom Slovenije včasih privleče na dan primerjalne cenike, na katerih prikaže, da njihovi vodi sploh niso dragi. Ja, ampak ceniki so od kakšnih državnih telekomov, ki jih nihče niti ne povoha - cenike njihove konkurence (ki obstaja in pri kateri se vode dejansko najema), pa Telekom mirno pozabi...

Naslednja reč, ki je ne gre prezreti, je dejstvo, da cen vodov v Sloveniji nihče ne nadzira. Telekom jih postavlja sam. Praksa namreč je, da pri monopolnih dejavnostih cene storitev potrjuje vlada. Tako je pri elektriki, tako je pri klasični telefoniji, naftnih derivatih, ipd.

Na koncu še tole: Povezava v omrežje je osnova za kakršnokoli dejavnost na internetu. Vsak strežnik pač mora biti nekako povezan z ostalim svetom. Pri nas je to žal zelo drag špas. Posledice se že pojavljajo in bodo v prihodnosti čedalje bolj očitne - statistične raziskave (števila strežnikov na 100k prebivalcev) v zadnjem času kažejo, da se je hitrost širjenja interneta v Sloveniji v zadnjem času opazno zmanjšala. Počasi nas začenjajo prehitevati države, kot so Estonija, Češka ipd. Žal, ampak zelo res.