Kdo bo pristrigel sraki peruti?

oziroma

Ali se vse informacijske avtoceste stekajo v Telekomove žepe?

Sredi lanskega leta je Telekom Slovenije vložil pri vladi zahtevek za "majhno spremembo cenika telefonskih impulzov". Namesto treh tarifnih območij (krajevno - 1 impulz 5 minut, izvenkrajevno - 1 impulz 60 sekund in medkrajevno - 1 impulz 40 sekund), bi naj poslej bili samo dve, krajevno - 1 impulz 60 sekund in medkrajevno.- 1 impulz 40 sekund. Če bi Telekom s to spremembo uspel (od takrat je menda z variantami iste zahteve še večkrat prišel do vlade, zaenkrat neuspešno), bi to pomenilo petkratno podražitev (400 %) krajevne telefonije. Predstavniki Telekoma so sicer trdili, da ta sprememba ne bi bistveno vplivala na ceno telefoniranja (glej tekst v posebnem okvirju), vendar že preprost račun pokaže neresnico te trditve. V vseh preteklih letih igric z vlado se je Telekom seveda prav dobro naučil na kak način mora "obdelati" vlado oziroma poslance, da bo lahko napolnil svoje žepe.

Telekom, mojster v zidanju cen, pa, ne bodi len, ker mu vlada ni dovolila "majhne spremembe" tarifnega sistema (samo pri cenah govorne telefonije mora po zakonu Telekom vprašati vlado za dovoljenje), je v odgovor z novim letom začel z drastičnimi podražitvami na vseh drugih področjih, kjer ga vlada ne omejuje. V posebnem okvirju si lahko preberete tiste, ki smo jih slučajno opazili, saj uradne objave nismo zasledili nikjer (če odštejemo potuhnjeno objavo v Uradnem listu). Povod za ta članek pa so predvsem "spremembe tarifnega sistema" pri zakupljenih vodih, kjer je Telekom prekosil samega sebe, saj je, okoli ovinka, cene dejansko povečal od 100 do 700 odstotkov.

Podražitev zakupljenih vodov

Zaradi razmaha Interneta je seveda vse več zahtev po zakupljenih vodih in Telekom je sklenil tukaj primakniti svoj piskrček. Zakupljeni vodi predstavljajo hrbtenico akademskega omrežja ARNES, prek zakupljenih vodov se na Internet priključuje vse več velikih in tudi manjših podjetij, zakupljene vode potrebujejo za svoje delovanje komercialni ponudniki Interneta, prek zakupljenih vodov se priključujejo v omrežje tudi nekateri posamezniki in ne nazadnje, zakupljeni vodi so osnova modernih bančnih storitev. Vsem tem je Telekom z zadnjo podražitvijo bistveno podražil poslovanje in zagrenil življenje. Akademskemu omrežju bo višje stroške tako ali tako plačala država, kot mu je že do sedaj brez ugovora plačevala njegovo razsipnost. Banke bodo mirno požrle tudi to podražitev, saj že tako ne vedo kam z bajnimi dobički, najete linije in povezovanje v Internet si bodo lahko privoščila samo še zelo uspešna podjetja, pozamezniki pa niso važni.
<< nazaj <<

Konec komercialnih ponudnikov Interneta?

Za komercialne ponudnike Interneta pa se že tako širijo govorice, da bi se Telekom rad sam polastil celotnega slovenskega Interneta in da bo druge ponudnike onemogočil, na eni strani z višanjem cen infrastrukture, ki jo ponudniki lahko dobijo samo pri Telekomu, na drugi strani pa z dumpinškimi cenami svojih storitev v omrežju Internet (v reviji Telstar smo lahko brali celo o namenih Telekoma, da namerava prav kmalu ponujati brezplačen dostop do Interneta, ob minimalni mesečni naročnini - ob primerno višji ceni impulzov se mu bo ta račun izšel). Razen metode višanja cen in dumpinga pa se Telekom poslužuje (slišali smo vsaj za dva taka primera) tudi sumljivega prepričevanja podjetij, ki pri Telekomu naročijo zakupljeni vod do kakšnega komercialnega ponudnika Interneta, naj se raje povežejo na Telekomov Internet.
<< nazaj <<

Genijalna argumentacija

Poglejmo si genialno argumentacijo zadnjih podražitev. A najprej nekaj osnovnih tehničnih pojasnil za boljše razumevanje te genialnosti. Pri zakupljenih vodih govorimo o krajevnih zakupljenih vodih, kjer gre dejansko za fizično napeljan vod od ene do druge lokacije v istem kraju in o medkrajevnih zakupljenih vodih, kjer gre za dva fizična lokalna voda, najprej od vsake lokacije do najbližje telefonske centrale v istem kraju, medtem ko komunikacija med telefonskimi centralami poteka po podatkovnih kanalih (najpogosteje elastično omrežje). Pri lokalnih zakupljenih vodih ločimo tudi med dvožičnimi in štirižičnimi vodi. Štirižični se uporabljajo za večje razdalje oziroma za večje prenosne hitrosti podatkov, čeprav v zadnjem času izgubljajo na veljavi zaradi izrednega napredka modemske tehnologije.
<< nazaj <<

Krajevni vodi

Telekom je podražitev, kot ponavadi, izvedel okoli ovinka, tako da lahko potem njegovi direktorji novinarjem trdijo, da sploh ni šlo za podražitev. Cene štirižičnih vodov so namreč bile 100 % višje od dvožičnih, kar je seveda razumljivo. S 1. januarjem pa je Telekom samo izenačil cene dvožičnih in štirižičnih vodov. Dvožični vodi so se podražili za natanko 100 %, medtem ko so cene za štirižične vode ostale nespremenjene. Vse lepo in prav, na prvi pogled, vendar moramo na glas povedati, da štirižičnih vodov danes noben več ne uporablja, ker je modemska tehnika toliko napredovala, da največkrat zadostujejo dvožični vodi za komunikacijo. Ampak to je samo en del podražitve, pardon, uskladitve cen. Na drugi strani je Telekom, videvši, da je modemska tehnika napredovala, tudi tukaj pristavil svoj piskrček. Medtem ko stari cenik pozna samo dva razreda hitrosti do 64 Kbps in en razred za hitrosti nad 64 Kbps, je v novem ceniku razredov nad 64 Kbps devet, vse do 2 Mbps. Za tistega, ki je do sedaj plačeval dobrih 10.000 tolarjev na mesec za 64 Kbps vod, na katerem je imel modeme za 2 Mbps, bo po novem ceniku plačeval dobrih 80.000 tolarjev. Torej zanj pomeni "sprememba tarifnega sistema" 700 (z besedami: sedemsto!) odstotno podražitev. Poglejmo si v tabeli primerjavo starega in novega cenika.

Opomba, pravilnik res nosi datum november 1996, vendar je bil uradno sprejet šele v marcu (uradni list) in nove pogodbe ter nove cene so uporabniki dobili šele v aprilu. Zanimivo, ali tudi ne, je dejstvo, da je sprejemanje pravilnika sovpadalo s časom ko je bila Slovenija brez vlade.
<< nazaj <<

Telekomov pravilnik

Poškilimo sedaj malo v znameniti Pravilnik o cenah telekomunikacijskih in drugih storitev slovenskega Telekoma. V enem izmed členov piše, da se pri določanju cen upoštevajo (med drugimi) tudi naslednja načela:

1) soodvisnost med stroški, nastalimi s to vrsto storitev in ceno za posamezno storitev.

2) primerljivost in konkurenčnost cen istovrstnih telekomunikacijskih storitev v domačem in mednarodnem telekomunikacijskem prostoru.

No, v primeru krajevnih zakupljenih vodov je Telekom svoja načela kar najbolj grobo poteptal. Namreč, krajevni vod je krajevni vod, dve žici od ene do druge lokacije. Hitrost komunikacije je odvisna samo in izključno od kvalitete modemov, ki jih priključimo na to linijo. Telekom se sicer lahko izvija, da mora za višje hitrosti zagotavljati boljšo kvaliteto teh žic, ampak to je pesek v oči. Do sedaj se namreč še ni zgodilo, da bi komu morali zamenjati žice na celotni dolžini od ene do druge lokacije. Če so kdaj bili problemi z delovanjem, so bili izključno zaradi slabo (površno) zvezanih žic v centrali. Torej, Telekom nima višjih stroškov z zakupljenimi vodi, na katerih so priključeni hitrejši modemi in nam z višjimi cenami v resnici hoče prodajati meglo. Ali bo pisec pravilnika za kazen pojedel pravilnik?
<< nazaj <<

Telekom prodaja meglo

Če komu še ni jasno, kako nas Telekom vleče za nos, poizkusimo to pojasniti s primero. Tarifiranje krajevnih vodov glede na hitrost modema je podoben nesmisel, ko bi Petrol liter istega bencina dražje zaračunaval avtomobilom, ki hitreje vozijo, rekoč, da mora zagotavljati boljšo kvaliteto bencina za hitrejšo vožnjo. Podobno kot Petrol seveda ne more vedeti, kako hitro se bomo vozili z avtomobilom, tako načelno tudi Telekom ne more vedeti, kako hitre modeme priključimo na zakupljeni vod. Neumen bo seveda tisti, ki bo priznal, da je na zakupljeni vod priključil dvomegabitne modeme, saj ga bo ta poštenost vsako leto udarila za 8.400 DEM po žepu več, kot če bi prijavil 64 kilobitne modeme. Toda pozor, dobro obveščeni viri pravijo, da se bo Telekom šel policaja in meril hitrost prenosa podatkov na zakupljenih vodih. Žal ni bilo časa, da bi se o tehničnih možnostih in zanesljivosti takšnih meritev pozanimali pri strokovnjakih na Fakulteti za elektrotehniko.

Dokaz št. 1.

Zadevo lahko pogledamo še iz druge strani. Na posameznem telefonskem priključku Telekom zasluži v poprečju 2.500 tolarjev. Tukaj so všteti stroški voda, stroški centrale in stroški tarifiranja. Zakupljeni vod lahko štejemo za dva telefonska priključka, kjer pa Telekom nima nikakršnih stroškov s centralo (zakupljeni vod gre mimo centrale, saj sta oba konca voda v sami centrali preprosto kratko zvezana), niti s tarifiranjem. Se pravi, da bi zakupljeni krajevni vod smel stati največ 5.000 tolarjev na mesec. Ali gre tukaj za soodvisnost s stroški, o katerih govorite v Pravilniku ali za čisto navadno zlorabo monopolnega položaja, dragi Telekomovci?

Dokaz št. 2.

Še en izračun lahko napravimo, ki ga bomo opravili kasneje tudi pri medkrajevnih zakupljenih vodih. V telekomunikacijah bi naj veljalo pravilo, da, večja kot je poraba, manjša je cena na enoto porabe. Najeti vod tako naj ne bi bil dražji od 20 - 25 % zneska, ki bi ga na isti relaciji plačali za 24 ur na dan odprt telefon. Če bi se ves dan in noč pogovarjali s staro mamo na drugem koncu mesta, bi za to v enem mesecu (upoštevajoč nižjo nočno in vikend tarifo) plačali pribilžno 24.000 tolarjev. 20 - 25 % tega zneska je približno 5.000 do 6.000 tolarjev, se pravi približno toliko, kot smo izračunali v prejšnjem odstavku in kot bomo potrdili v naslednjem odstavku.

Dokaz št. 3 ali evropske cene?

No, še zadnji argument, Telekom se, podobno kot naši politiki, rad sklicuje na Evropo in evropske cene. Poškilimo samo čez severno mejo (ali je to že Evropa, gospodje s Telekoma?). O malenkosti, da stane v Avstriji inštalacija krajevnega zakupljenega voda petkrat manj kot pri nas (1.800 ATS za dvožični vod, skupaj z davkom), ne bomo izgubljali besed, ker je Telekom že pred tremi leti obljubil, da bo cene priključkov nekoč znižal in bomo že še potrpeli še nekaj let. Poglejmo si raje mesečne naročnine. Avstrijski Telekom zaračunava mesečno naročnino samo glede na dolžino voda, podobno kot je nekoč izračunaval cene tudi slovenski Telekom in ga ne zanima hitrost modemov, ki so priključeni na vod. Zakupljeni vod do dveh kilometrov stane (skupaj z davkom) 240 ATS (3100 SIT) na mesec, petkilometerski stane 900 ATS (11.700 SIT) na mesec, desetkilometerski 1800 ATS (23.400 SIT) na mesec. V mestu je poprečna dolžina zakupljenih vodov običajno okrog 5 kilometrov, se pravi, pavšalna cena bi bila okoli 12.000 SIT na mesec. In to ne glede na hitrost modemov, ki jih priključimo na oba konca zakupljenega voda.
<< nazaj <<

Evropa, Amerika ali Balkan?

Na vprašanje na začetku torej odgovorimo: Evropske cena, seveda, lepo prosim, ne balkanskega obnašanja! Sicer pa, zakaj bi nam morala biti Evropa, z monopolnimi in od držav zaščitenimi nacionalnimi telekomi za vzor? Večina teh bo naslednje leto tako ali tako razbitih. Na CeBITu ste morali opaziti agresivno promocijo nove telekomunikacijske družbe v Nemčiji po imenu o.tel.o, ki šteje dneve do 1. januarja 1998. Ozrimo s v Ameriko, kjer je ukinitev monopola družbe AT&T v sedemdesetih letih prinesla večjo konkurenco, boljše storitve in nižje cene. Ali ste vedeli, da so lokalni pogovori tako rekoč v vsej Ameriki zastonj? Ali ste vedeli, da telefonski priključek stane tipično 20 do 30 dolarjev (pri nas Telekom petkrat toliko zaračunava samo za selitev priključka). Ali ste vedeli, da hrbtenico Interneta v Ameriki sestavljajo tipično 155 megabitna omrežja in da se sedaj gradijo že 622 megabitne povezave? Ali ste vedeli, da je akademsko omrežje tako obremenjeno zato, ker Telekom že več mesecev ne zna vzpostaviti navadne dvomegabitne povezave do Amerike za akademsko omrežje? Zanimivo pri tem je, da je Telekom takšno povezavo za svoje omrežje SiOL vzpostavil brez težav. V nadaljnja razmišljanja se raje ne spuščamo... Ali veste, da mednarodne povezave Telekom zaračunava dražje kot katerakoli druga država. Ali veste, da je povezava v Internet prek satelita zato mnogo cenejša? Samo, ... če si hoče kdo postaviti satelitsko anteno, mu na Republiški upravi za telekomunikacije (RUT), kjer so za to pristojni odgovorijo, da dovoljenja ne bo dobil, da pa ima možnosti, da dovoljenje dobi, če zaprosi Telekom, da vloži prošnjo za satelitsko povezavo pri RUTu v njegovem imenu?
<< nazaj <<

Medkrajevni vodi

Najprej zopet malo tehnike. Medkrajevni vod je sestavljen iz dveh krajevnih vodov, od obeh lokacij do dveh lokalnih central in iz voda med dvema centralama. Telekom zaračunava medkrajevne vode glede na oddaljenost krajev in glede na hitrost. Tukaj, med dvema krajema, je zaračunavanje glede na hitrost smiselno, saj ima z večjimi hitrostmi Telekom večje stroške, saj mora zagotoviti več kanalov (če gre za elastično omrežje). Tudi s krajevnimi deli medkrajevnega voda ima Telekom nekoliko večje stroške, saj cena najema vključuje tudi najem dveh modemov. Recimo, da so bile do sedaj cene primerljive (ali malo višje) s cenami podobnih medkrajevnih vodov v sosednji Avstriji. Z zadnjo potezo pa je Telekom prekosil samega seba. Uporabnikom medkrajevnih vodov je namreč začel razpošiljati v podpis dodatke k pogodbam, po katerih bi uporabniki plačevali sto odstotkov višje mesečne naročnine. V spremnih dopisih k pogodbam piše, da do sedaj zaradi administrativne napake niso zaračunavali druge polovice voda. Namreč, za medkrajevni vod skrbita dve poslovni enoti Telekoma. V originalnih pogodbah, ki so jih podpisovali uporabniki, o tem seveda ni bilo govora in pogodbe so bile podpisane v dobri veri, da je to pogodba za celoten vod. Tudi ko so predstavniki Telekoma dajali informacije o cenah, nikoli niso rekli, da govorijo samo o polovici cene. Če gre res za administrativno napako, kdo bo plačal škodo, ki je nastala zaradi te napake? In če gre za napako, jo je nekdo zakrivil? Ali je kdo zaradi tega izgubil službo ali vsaj šel na disciplinsko komisijo? Seveda je odogovor na ta vprašanja "ne". Telekom je v svoji lakomnosti pač iznašel način za dodatno molzenje uporabnikov. Ker cene zakupljenih vodov niso v pristojnosti vlade, Telekom seveda predvideva, da jo bo, tako kot vedno, zopet poceni odnesel.

Poglejmo še načelo primerljivosti cen zakupljenih vodov s cenami za stalno odprte klicne vode na istih relacijah. Medkrajevni pogovor dolg ves mesec, bi nas stal 180.000. Če vzamemo načelo 20-25 % cene za ekvivalenten zakupljen vod (28.8 Kbps oziroma 64 Kbps), bi naročnina zanj znašala največ 45.000 tolarjev in v resnici so cene do sedaj tudi bile takšne, ali malenkost višje. Od sedaj pa so za vsaj 100 odstotkov višje.

Zadevo pa moramo pogledati tudi iz vidika širših nacionalnih interesov. Telekom je monopolist, od države zaščiten vsaj do leta 2.000 ("na prsih redim kačo"). Država bi se morala pošteno zamisliti, če je smiselno tak monopol tako dolgo dopuščati, saj koristi samo Telekomu (plače v Telekomu se dvigujejo hitreje kot kjerkoli drugje), medtem ko je za razvoj komunikacij tak monopol poguben. Omenili smo že, da se širijo govorice, da hoče Telekom prevzeti kompletni Internet v Sloveniji, in da zato tako viša cene zakupljenih vodov, da bi onemogočil druge ponudnike Interneta. Telekom, ki je lansko leto zaključil z več sto milijoni dobička, trdi da nima dovolj denarja za razvoj. Toda, ali si niso na svetu za te namene izmislili banke, če ne domače, pa tuje banke ali investitorji, ki bodo prav radi vložili denar v razvoj telekomunikacij v Sloveniji? Izgovarjanje Telekoma, da nima dovolj denarja za investicije kaže samo Telekomov namen, da bi še naprej rad ostal monopolist in užival sadove monopolizma. Kajti, če bi vzel posojila ali kapital za bodoče naložbe, ne bi izključno sam mogel uživati rezultatov teh naložb.

Poglejmo zopet primero s Petrolom. Telekom na eni strani viša cene zakupljenih vodov, ki jih ponudniki Interneta lahko zakupijo izključno pri Telekomu in na drugi strani prodaja iste storitve kot drugi ponudniki Interneta po dumpinških cenah (ker sam sebi infrastrukture ne zaračunava, si to seveda lahko privošči). Podobna situacija bi bila, ko bi Petrol, ki prodaja bencin avtoprevoznikom, tudi sam nudil avtoprevozniške usluge po dumpinških cenah. Tega seveda Petrolu noben ne bi dovolil, saj je skregano z vsako logiko fair-playa v tržnem gospodarstvu, toda zakaj se potem Telekomu dopušča takšno obnašanje? Že lansko leto je bila s strani enega izmed komercialnih ponudnikov sprožena tožba proti Telekomu zaradi zlorabe monopolnega položaja pri nudenju storitev v omrežju Internet. Rezultatov seveda ni (sraka sraki ne izkljuje oči?).

Do naslednje številke bomo poskušali poiskati odgovor na vprašanja iz tega sestavka (glej vprašanja v posebnem okvirju) in še druga, ki se bodo med tem porodila, pri Telekomu in odgovornih državnih inštitucijah. Poletje bo še vroče.
<< nazaj <<

Kdo bo pristrigel sraki peruti?

Za tiste, ki želijo sprostiti svoj nemočni bes nad monopolnim Telekomom, priporočamo obisk strani http://www.ljudmila.org/telehp/ ki jo je izdelal Marko Perme, in kjer lahko Telekomovi sraki marsikaj hudega storite (jo ustrelite, jo zdrobite v stiskalnici, jo daste požreti pošasti, manjka samo še striženje peruti).

Za tiste, ki pa v jezi znate tudi kaj konstruktivnega storiti, ki verjamete, da bomo toliko opevano in željeno Evropo ali celo Ameriko ujeli samo z jasnimi pravili tržne konkurence tudi in predvsem na področju telekomunikacij, pa priporočamo, da množično pišete odgovornim dejavnikom ter se pritožite čez Telekomovo monopolno obnašanje. Kolikor smo uspeli izvedeti, sta odgovorna subjekta vsaj dva:

Ministrstvo za promet in zveze
Langusova 4
1000 Ljubljana
Dr. Miro Rozman
tel: 178-8223

Gospodarska zbornica Slovenije
Slovenska 41
1000 Ljubljana
Dr. Dušan Caf
tel: 125-0122, 385

Več kot bo pritožnih pisem (v svojih pritožbah lahko mirno prepišete tudi argumentacijo iz tega članka) več imamo možnosti, da bomo v pravičnem boju proti najbolj nevarnemu in škodljivemu monopolistu v Sloveniji uspeli. Pa ne odlašajte! Odgovorni dejavniki se menda zavedajo problematike, vendar ne morejo na lastno iniciativo ničesar ukreniti, dokler ne dobijo (dovolj) pritožb uporabnikov. 
<< nazaj <<

Informacijska avtocesta brez Telekoma

Za tiste, ki bi se želeli čimprej priključiti na informacijsko avtocesto in pri tem nočejo čakati na (vprašljivo) sprostitev monopola na trgu telekomunikacijskih storitev po letu 2000 pa predlagamo, po zgledu na toliko opevani zahod, organizacijo alternativnih kooperativ, ki bi napeljevale svoje komunikacijsko omrežje. Tehničnih možnosti je danes dovolj in cene so že smešno nizke. Po blokih se lahko od stanovanja do stanovanja napelje lokalno omrežje (na primer ethernet), krajše razdalje med bloki in hišami se premostijo z optičnimi kabli, daljše z radijskimi povezavami. Tukaj si drznemo pozivati k državljanski nepokorščini, saj menda po zakonu lahko napeljuje kable samo Telekom in za vsako radijsko povezavo je potrebno posebno dovoljenje. No, če bo ta dejavnost dovolj množična in ustrezno medijsko podprta, tudi država ne bo mogla kaj storiti, oziroma bomo lahko zahtevali fair-play tudi na drugi strani. Na svidenje v cyberspaceu.
<< nazaj <<

Upajoč, da bodo pri Telekomu prebrali ta članek, jim javno zastavljamo vprašanja (s prošnjo, da odgovorijo do konca meseca, da bomo lahko odgovore objavili že v naslednji številki).

Vprašanja:

1. Zloraba monopola pri Internetu

Proti Telekomu je vložena tožba zaradi zlorabe monopola s strani enega od komercialnih ponudnikov. Kakšen je rezultat te tožbe in kako se je Telekom branil obtožb?

Konkretno:

a) ali lahko Telekom dokaže z računi, ustreznimi pogodbami oziroma z dokazili o plačilih, da plačuje in koliko plačuje za:

- 2 megabitno povezavo z Združenimi državami

- 64 kilobitno povezavo z Avstrijo

b) ali lahko SiOL izkaže svoj poslovni načrt oziroma bilanco za leto 1996, ter ali lahko Telekom dokaže, da ni pokrival izgube pri SiOLu iz drugih virov? Ali lahko SiOL dokaže, da je v resnici plačal za vse telefonske priključke, ki jih uporablja, po tržni ceni?

c) vsi drugi ponudniki Interneta, tako komercialni kot nekomercialni, morajo najemati pri Telekomu drage medkrajevne vode, da lahko nudijo dostop po lokalni tarifi tudi v drugih krajih. SiOLu tega ni treba, saj ima dostop do Interneta urejen samo v Ljubljani, medtem ko uporabniki iz drugih krajev kličejo dejansko medkrajevno, Telekom pa jim to zaračunava po krajevni tarifi.

Ali ne gre tukaj za posredno prelivanje sredstev iz Telekoma na SiOL?

Ali ne gre tukaj za metanje denarja skozi okno, saj medkrajevni pogovor stane 350 tolarjev za uro pogovora, medtem ko SiOL za tak medkrajevni klic dobi le 170 tolarjev (plus 50 tolarjev za krajevni klic)? Torej čista izguba 180 tolarjev na uro pri vsakem uporabniku Interneta izven Ljubljane. Kako lahko Telekom to upraviči in od kod pokriva to izgubo? Ali to pomeni, da:

a) so medkrajevni pogovori še vedno predragi, saj je lastna cena pod 170 tolarjev/uro?

ali pa da:

b) Telekom zlorablja monoponi položaj in nudi dumpinške cene pri Internetu?

Poizkusimo z neumno toda ilustrativno primero, da bomo razumeli, da gre v resnici za dumping. Tako imenovane vroče linije ponudniki vročih linij zaračunavajo (na primer, saj je cenovnih razredov več) po 5.000 tolarjev. Od tega Telekom pobere približno 1500 tolarjev na uro (čeprav je njegova lastna cena največ 350 tolarjev na uro, ampak recimo, da mu tukaj požrešnost oprostimo). Če še niste vedeli, da so vroče linije zlata jama predvsem za Telekom. Zakaj pa mislite, da so pred časom bili po vsej Sloveniji plakati v rožnatih barvah z zapeljivim dekletom v ležečem položaju in slušalko v roki in besedami na ustih "pokliči me!". Na prvi pogled čista reklama za vroče linije, ko ne bi v kotu bil podpis Telekom Slovenije. No, to kar se Telekom gre pri Internetu, bi bilo isto, kot če bi Telekom sam začel ponujati vroče linije po recimo 170 tolarjev na uro. Prvič, vsi operaterji vročih linij bi šli v stečaj. Drugič, Telekom bi moral od nekod vzeti sredstva, da bi pokrival izgubo na svojih vročih linijah.

Dalje, ali ne gre še dodatno, ne glede na vprašanje v prejšnjem odstavku, za navadno razsipnost z infrastrukturo, ali še huje, za nerazumevanje bistva Interneta. Namreč, 30 uporabnikov, ki medkrajevno uporabljajo storitve SiOLa, "pokuri" 30 64-kilobitnih kanalov, ali en dvomegabitni medkrajevni link. Ko bi teh 30 uporabnikov klicalo krajevno, bi zaradi narave Interneta za njih zadoščal 128 ali največ 256 kilobitni medkrajevni link don glavnega vozlišča v Internet. Kako lahko Telekom upraviči takšno razsipnost, da uporablja vsaj 8 krat preveliko infrastrukturo, in, ali ima ob tem metanju denarja skozi okno še moralo zahtevati povišanje cen? Če bi bil Telekom komercialno in ne od države zaščiteno podjetje, ali bi si lahko kakšno podjetje privoščilo poslovanje skregano z vsako ekonomsko logiko?

Videotekst in Teleokna

Koliko je Telekom zmetal denarja v Videotekst, koliko je s tem zaslužil, kdo je pokrival izgubo, in čigava glava je letela zaradi zavoženega projekta? Teleokna so bila prav tako kot Videotekst, že od vsega začetka zavožen projekt. Koliko denarja je Telekom vrgel stran za popolnoma neuporaben program, kdo bo pokrival izgubo in ali je že kdo odgovarjal za to zgrešeno investicijo? Od kod bo Telekom pokril izgubo pri tej zgrešeni investiciji?

2. Zidanje cen

Kako lahko Telekom upraviči novi cenik za krajevne vode s členom v svojem lastnem pravilniku, da mora biti cena sorazmerna s stroški. Od kod 81.000 tolarjev za popolnoma isti vod, ki sicer stane 9.000 tolarjev?

Kdo je zakrivil administrativno napako, da je Telekom vse medkrajevne vode zaračunaval polovico premalo in ali je ta oseba za to odgovarjala? Ali lahko Telekom izkaže z dokumentom (cenikom), da je medkrajevne vode v resnici zaračunaval polovico premalo?
<< nazaj <<

Avtorstvo: Besedilo je v to obliko spravil Bostjan Bubnic. Tudi drugi avtorji.

<< Nazaj na Telekom hatepage <<