> Nove cene najetih linij v lokalnem prometu
<<tematska stran<<
<<prva stran<<

Najprej osnovi pojmi. Brez razumevanja teh ne boste deležni groze in ogorčenja, ki vas bo sicer nedvomno popadlo...
Prav tako tudi opozarjam, da zahteva razumevanje teh podražitev nekakšen "preklop" v načinu razmišljanja. Ne govorimo namreč o 10, 20% podražitvah. Odstotki se začno pri nekaj sto in gredo v tisoče!

Zgodovina

Telekomova cenovna politika pri določanju cen najetih podatkovnih vodov je izjemno zanimiva. Kot je tudi zanimivo, da pravzaprav sploh ni bilo nobene podražitve. Hitro bi vas podučili, da gre za "spremembe tarifnega sistema". S čimer pa imamo v Sloveniji že izkušnje (junij 1997: "stranski efekt" spremembe tarifnega sistema je bila tudi 170% podražitev telefona....Telekom nas je seveda prepričeval, da bo telefoniranje cenejše)

Tako so bile cene najetih vodov pred nekaj leti že odvisne od razdalje. Prav tako so bile cene enotne tudi za vse najete vode s hitrostjo nad 64k). Potem se je zgodila reforma - ostala je samo ena cena za vse razdalje. Cena je bila seveda tista, ki je prej veljala za največjo dolžino (torej najvišja cena). No, po zdajšnji reformi se zopet uvajajo različne cene za različne dolžine. In sedanja cena za najmanjšo razdaljo (pri nižjih hitrostih za 100 metrov, pri višjih hitrostih za 500 metrov) naj bi bila približno taka, kot je bila prejšnja enotna. Pripomniti moramo, da so bile že ob prejšnjem ceniku, aprila 1997, drastično povišane cene za višje hitrosti (do 700% za hitrost 2Mb)

Podobne "akrobacije" se dogajajo tudi na področju določanja cen glede na število žic v vodu (2 ali 4). Medtem ko so ob zadnjem ceniku aprila 1997 "poenotili" cene za dvo in štirižilne vode (tako da so za 100 % dvignili ceno dvožičnih), so sedaj ponovno za 100 % dvignili ceno štirižičnih vodov (tako da so ukinili poenotenje iz leta 1997). To 100 % povečanje je treba prišteti k ostalim podražitvam od prvega marca, tako da se štirižični vodi niso podrazili samo za 600 % do 3.200 %, ampak praktično za 1.200 % do 6.400 %.

Kot že omenjeno, je eden od parametrov pri določanju cene voda (popolnoma napačno) tudi hitrost, s katero se podatki prenašajo po vodu. Naj ponovno poudarim, da Telekom nima niti stotina več stroškov, če se podatki prenašajo s hitrostjo 2Mbit/s namesto s hitrostjo 64k/s. Gre za popolnoma umeten parameter! Na to kaže tudi dejstvo, da tehnološko pri bakrenih vodih sploh ni možno nadzorovati hitrosti pretoka podatkov. Telekom je torej lahko dal v najem vod z deklarirano hitrostjo 64k/s, najemnik pa je nato na vsako stran takega modema npr. nataknil 256k modeme - in vod uporabljal na tej hitrosti. Nekaj let nazaj so tako ravnanje neuradno priporočili celo uslužbenci Telekoma, ki so vam to storitev prodali!

In Telekomu tole "goljufanje" z modemi seveda ni bilo všeč? Rešitev? Najetih vodov ne bo več prodajal samih, ampak bo moral uporabnik zraven obvezno vzeti v najem še modeme, ki bodo delovali točno na taki hitrosti, za kolikor bo plačal - tako je bilo vsaj navodilo v interni Telekomovi okrožnici - in nekaj časa je Telekom to tudi prakticiral. No, ta direktiva je z novo reformno - podražitvijo torej sedaj nekako umaknjena. Ampak Telekom je vseeno dobil svoje. Cena voda brez modemov je namreč po novem samo ena, ne glede na hitrost, znaša pa toliko, kot je bila prej za najvišjo možno hitrost (glej zadnjo vrstico v tabeli)!

Pri tem je zanimivo, da je Telekom govoril, da mu uporabniki kradejo, ko uporabljajo višje od deklariranih hitrosti na svojih vodih. Sedaj vas pa vprašam, kdo je večji lopov? Tisti ki krade meglo, ali tisti, ki hoče meglo prodajati?!

Naj to ponazorim s primerom: Pripeljete se na cestninsko postajo. Tam ob plačilu poveste tudi, s kakšno hitrostjo se mislite peljati in potem glede na to plačate. Nezaslišano? Kaj pa tole: Pripeljete se na cestninsko postajo, kjer morate prestopit v avto, ki vam ga da npr. DARS in ki ima blokado motorja pri tisti hitrosti, za katero ste plačali. Natančno to namreč počne Telekom.

Mesečna plačila za najete podatkovne vode v lokalnem prometu (do 5000m)

Cene od 1.3.99 (nove cene) Cene do 28. 2. 99 Cene do aprila 97
v odvisnosti od zračne razdalje ne glede na razdaljo
  1000m 2000m 3000m 4000m 5000m
samo žica
2-žili ali
4-žile

Telekom da tudi modem

samo žica
2-žili
samo žica
4-žile
do 19.200k
ukinjena kategorija
9.000 18.000 4.500 9.000
19.200k
ukinjena kategorija
12.375 21.375 4.500 9.000
do 64k 22.847 32.544 42.241 51.938 61.635 15.750 24.750 10.350 20.700
64k 28.558 40.679 52.800 64.921 77.042 18.000 27.000 10.350 20.700
128k 40.336 57.456 74.576 91.696 108.816 21.375 30.375 18.000 36.000
256k 57.443 81.823 106.203 130.583 154.963 29.250 38.250 18.000 36.000
512k 75.592 107.675 139.758 171.841 203.924 45.000 54.000 18.000 36.000
1024k 90.385 128.747 167.109 205.471 243.833 78.750 92.250 18.000 36.000
2048k 111.753 159.184 206.615 254.046 301.477 81.000 94.500 18.000 36.000
2-žilni 111.753 159.184 206.615 254.046 301.477  
4-žilni 223.506 318.368 413.230 508.092 602.954  

(cene so brez p.d.)

Nekaj opomb k tabeli:

  • Vse cene, ne glede na obdobje, v katerem so veljale, so členjene glede na podatkovno hitrost (vrstice, razen zadnjih dveh).
  • Cene od 1.3.99 so členjene tudi po zračni razdalji med dvema koncema voda in vključujejo tudi najem dveh modemov, ki jih priloži Telekom. Poleg tega je možno, da Telekom ne priloži modema (in torej ni deklarirane hitrosti voda) - v tem primeru veljajo zadnji dve vrstici - tu modeme priskrbijo najemniki. Modemi in posledično tudi vodi so dvožilni in štirižilni. Število žil ni neposredno povezano s hitrostjo voda. V vrsticah, kjer so cene glede na hitrost, delitve na dvo- in štirižilne vode ni, ker tako vode, kot tudi modeme priskrbi Telekom in je to njegova skrb.
  • Cene do 28.2.99 se (poleg hitrosti) členijo glede na to, ali Telekom priskrbi modem (torej se plačuje tudi najemnina zanj, ki je vključena v ceno) ali pa so modemi stvar najemnika. To zadnjo storitev Telekom v zadnjega pol leta ni več hotel prodajat. Število žil ni bilo pomembno.
  • Cene do aprila 97 se (poleg hitrosti) delijo še glede na dvo- ali štiri-žilnost.

Seveda v zgornji tabeli ni vsega - Telekomov novi cenik je namreč natisnjen na 50 straneh! Ljudje, ki jim je ta cenik namenjen, bodo verjetno še kakšen teden preučevali vse postavke cenika... Pa poglejmo nekaj barabij, ki jih vendarle lahko razberemo že samo iz zgornje tabele:

  • Cene v tabeli so v razmerju tudi do 1:100 v primerjavi z Evropo (ki pa je napram Ameriki še vedno zelo draga). Npr. storitev, za katero Telekom Slovenije mesečno zaračunava približno 300.000 sit (1600 evrov), stane v Nemčiji približno 3000 sit (16 evrov)!
  • Cene za vode vseh hitrosti veljajo v primeru, ko vam Telekom proda tudi modem, ki podpira točno določeno hitrost. Če že imate svoje modeme in torej želite le žico (zadnja vrstica v tabeli - parica), bo Telekom predvidel, da ga hočete do maksimuma ogoljufati in vam za tisto žico mesečno zaračunaval ceno, kot jo sicer zaračunava za 2Mbit/s - in to so že ogromni denarji. Kaj se bo zgodilo, ko bo do Telekoma prišla novica, da obstajajo tudi že modemi za hitrosti 4Mbit/s in več? Bodo torej še več zaračunali za storitev, ki je z njihove strani ista že od prvih najetih vodov dalje?!
  • Ni tako malo inštitucij/šol/podjetij..., ki imajo najete tudi po nekaj kilometrov dolge vode. Za večino - posebej za šole - so cene, ki bi jih morali plačati za tiste 2, 3 ali več kilometrov, preprosto nesprejemljive. Torej lahko pričakujemo internetski mrk na šolah?
  • Da seveda ne govorimo o že večkrat ponovljenem dejstvu - da so Telekomovi stroški z vodom popolnoma neodvisni od hitrosti na vodu in o umazani podrobnosti, ki smo jo našli v internem glasilu Telekoma iz leta 1997, kjer piše dobesedno: da morajo biti cene storitev v soodvisnosti s stroški. Kot vidimo, so cene Telekoma predvsem v soodvisnosti od njihovega pohlepa. Žal pa manjkajo omejevalni faktorji - trg, državna regulativa...

Poglejmo si priključnino za najeti podatkovni vod (torej enkratno plačilo ob začetku uporabe). Priključnina se navadno računa za vsak konec žice posebej, tako da utegnete v uradnih cenikih zaslediti cene, ki so polovice teh spodaj. No, ker navadno želimo priključiti oba konca, so cene v tabeli že pomnožene z 2:

Hitrost Priključnina
do 64k 280.000
64k 280.000
128k 470.000
256k 660.000
512k 750.000
1024k 760.000
2048k 1.090.000

(cene so brez p.d.)

V primeru, da najamete podatkovni vod brez modemov (če jih npr. že imate sami), plačate 325.000 sit.

Komu torej zvoni?

Nove cene so torej realnost. In če bodo lastniki vodov želeli te še naprej obdržati, jih bodo morali hočeš nočeš plačati. Česar pa mnogi verjetno ne bodo zmogli ali hoteli. Nekaj skupin uporabnikov, ki jih bodo podražitve najbolj prizadele:

  • Izobraževale ustanove, ki imajo najeti podatkovni vod za dostop do interneta. Ali bodo Slovenci kot davkoplačevalci financirali Telekomove barabije, ali pa se bodo šole preprosto odločile za korak nazaj in zopet izbrale kakšen manj ugoden način povezovanja v internet.
  • Vse inštitucije in podjetja z najetimi vodi v razdalji nekaj kilometrov.
  • Tisti, ki imajo na najetih vodih inštalirane svoje modeme. Po novem ceniku jim ostaneta dve možnosti - ali plačujejo približno 100.000 do 300.000 sit mesečno, ter ohranijo svobodo izbire modema, ali pa zavržejo svoje modeme, ter pri Telekomu najamejo druge, katerih ceno pa, kljub temu, da sploh niso njihovi lastniki, pokrijejo že samo s priključnino (npr. modem za 2Mb/s stane cca 600.000 - 800.000 sit, priključnina pri tej hitrosti pa 1.090.000 sit).

Pa poglejmo nekaj konkretnih primerov - zaenkrat seveda vsi samo računajo, koliko bodo morali plačati, tako da popolnoma dokončno tole še ni:

  • Študentski klub. Najeti podatkovni vod s hitrostjo 64k, modemi so bili od kluba in so bili nekoliko hitrejši - kar je sicer v nasprotju s Telekomovi določili, ampak, kot je že bilo rečeno - Telekom s tem ni imel nobenega dodatnega stroška. Plačevalo se je torej 18.000 sit + p.d. mesečno. Nova cena (od 28.000 sit do 77.000 sit, odvisno od dolžine, ki je še niso naračunali) bo nekje od 200 - 400% stare cene za popolnoma isto storitev! Seveda če se odpovedo svojim modemom (za katere so plačali več kot milijon sit) in vzamejo v najem modeme, ki jih k žici "prilaga" Telekom. V primeru, da želijo obdržati svoje modeme, jih bo Telekom za tako ravnanje ustrezno "kaznoval" - nova mesečna najemnina bo od 600 - 1100% prejšnje cene, torej med 110.000 in 206.000 sit (zopet odvisno od še ne natančno ugotovljene dolžine, ki pa se giblje nekje med 1 in 3 km)
    Če ima študentski klub "nesrečo", da ima štirižilni modem (in le tega hoče obdržati), torej dve parici, za katere je do sedaj plačeval 18.000 SIT, bo po novem plačeval še dvakrat več, to je 220.000 sit za 1 km, 320.000 sit za 2 km oziroma 410.000 sit za 3 km (vse številke so zaokrožene), torej 1100 %, 1700 % oziroma 2200 % več! Upam, da še sledite...
    Vse zgornje številke veljajo seveda le za primer, ko je študentski klub zadovoljen s hitrostjo 64k in ne namerava preiti na višje hitrosti, kar pa niti slučajno ne drži
    Resnici na ljubo - nihče verjetno ne bo tako trmast, da bi vztrajal pri takih rešitvah, ki bi privedle do nekaj tisoč odstotne podražitve.
    Ponudnik interneta. Tri najete linije, s svojimi modemi, trenutno plačuje zanje cca 40.000 SIT. Po novem bi plačeval zanje skoraj 800.000 SIT - 1.900% podražitev!

Kaj pravijo zakoni?

Mogoče bi na koncu veljalo opozoriti na Zakon o varstvu konkurence, ki v svojem 10. in 11. členu govori o zlorabi prevladujočega položaja (korespondenčna evropska zakonodaja: 86. člen Rimske pogodbe). Generalna klavzula opredeljuje kot zlorabo prevladujočega položaja na trgu tista dejanja, ki povzročajo škodo drugim podjetjem ali potrošnikom in jih podjetje ne bi moglo storiti, ce bi obstajala konkurenca.

Prav tako je zanimiv tudi 6. člen Zakona o telekomunikacijah, ki pravi:

Pri oblikovanju cen javnih telekomunikacijskih storitev se upoštevajo tale načela:

  • soodvisnost med stroški, nastalimi s to vrsto storitev, in ceno za posamezno storitev,
  • enakost cen za vse območje delovanja in za vse istovrstne uporabnike,
  • takšna raven cen, da zagotavlja del potrebnih sredstev za razvoj telekomunikacijskega omrežja,
  • primerljivost in konkurenčnost cen istovrstnih telekomunikacijskih storitev v domačem in mednarodnem telekomunikacijskem prostoru.
  • ...

(izvirno besedilo člena ne vsebuje poudarkov)

In zakaj tega člena bolj ne poudarjamo? Ker govori zgolj o javnih telekomunikacijskih storitvah. Te pa so v zakonu opredeljene kot "Storitve govorne telefonije in teleksa ter prenosa in oddajanja programov Radiotelevizije Slovenija po prizemeljskih omrežjih in prek satelitov". Torej storitve, nad katerimi naj bi imel Telekom monopol (kot ima tudi Zavod RTVS monopol nad nacionalnim programom, financiranim iz naročnin). Žalostno dejstvo pa je, da si je Telekom nekako prisvojil tudi monopol nad najetimi podatkovnimi vodi in sedaj zelo agresivno izkorišča luknje v zakonu - ta namreč ne določi čisto natančno, ali je ta storitev pod monopolom, kot tudi ne predvideva zanjo kakšnih omejitev (kar velja za tiste storitve, ki so pod monopolom - npr. govorna telefonija, kjer ceno potrdi vlada).

(rev 11.03.)