<<tematska stran<<
<<prva stran<<
Najprej osnovi pojmi. Brez razumevanja teh ne boste deležni groze
in ogorčenja, ki vas bo sicer nedvomno popadlo...
Prav tako tudi opozarjam, da zahteva razumevanje teh podražitev
nekakšen "preklop" v načinu razmišljanja. Ne govorimo
namreč o 10, 20% podražitvah. Odstotki se začno pri nekaj sto in
gredo v tisoče!
Zgodovina
Telekomova cenovna politika pri določanju cen najetih podatkovnih
vodov je izjemno zanimiva. Kot je tudi zanimivo, da pravzaprav sploh
ni bilo nobene podražitve. Hitro bi vas podučili, da gre za "spremembe
tarifnega sistema". S čimer pa imamo v Sloveniji že izkušnje
(junij 1997: "stranski efekt" spremembe tarifnega sistema
je bila tudi 170% podražitev telefona....Telekom nas je seveda prepričeval,
da bo telefoniranje cenejše)
Tako so bile cene najetih vodov pred nekaj leti že odvisne od razdalje.
Prav tako so bile cene enotne tudi za vse najete vode s hitrostjo
nad 64k). Potem se je zgodila reforma - ostala je samo ena cena
za vse razdalje. Cena je bila seveda tista, ki je prej veljala
za največjo dolžino (torej najvišja cena). No, po zdajšnji
reformi se zopet uvajajo različne cene za različne dolžine.
In sedanja cena za najmanjšo razdaljo (pri nižjih hitrostih za 100
metrov, pri višjih hitrostih za 500 metrov) naj bi bila približno
taka, kot je bila prejšnja enotna. Pripomniti moramo, da so bile
že ob prejšnjem ceniku, aprila 1997, drastično povišane cene za
višje hitrosti (do 700% za hitrost 2Mb)
Podobne "akrobacije" se dogajajo tudi na področju določanja
cen glede na število žic v vodu (2 ali 4). Medtem ko so ob zadnjem
ceniku aprila 1997 "poenotili" cene za dvo in štirižilne
vode (tako da so za 100 % dvignili ceno dvožičnih), so sedaj ponovno
za 100 % dvignili ceno štirižičnih vodov (tako da so ukinili poenotenje
iz leta 1997). To 100 % povečanje je treba prišteti k ostalim podražitvam
od prvega marca, tako da se štirižični vodi niso podrazili samo
za 600 % do 3.200 %, ampak praktično za 1.200 % do 6.400 %.
Kot že omenjeno, je eden od parametrov pri določanju cene voda
(popolnoma napačno) tudi hitrost, s katero se podatki prenašajo
po vodu. Naj ponovno poudarim, da Telekom nima niti stotina več
stroškov, če se podatki prenašajo s hitrostjo 2Mbit/s namesto s
hitrostjo 64k/s. Gre za popolnoma umeten parameter! Na to kaže
tudi dejstvo, da tehnološko pri bakrenih vodih sploh ni možno nadzorovati
hitrosti pretoka podatkov. Telekom je torej lahko dal v najem vod
z deklarirano hitrostjo 64k/s, najemnik pa je nato na vsako stran
takega modema npr. nataknil 256k modeme - in vod uporabljal na tej
hitrosti. Nekaj let nazaj so tako ravnanje neuradno priporočili
celo uslužbenci Telekoma, ki so vam to storitev prodali!
In Telekomu tole "goljufanje" z modemi seveda ni bilo
všeč? Rešitev? Najetih vodov ne bo več prodajal samih, ampak
bo moral uporabnik zraven obvezno vzeti v najem še modeme, ki
bodo delovali točno na taki hitrosti, za kolikor bo plačal - tako
je bilo vsaj navodilo v interni Telekomovi okrožnici - in nekaj
časa je Telekom to tudi prakticiral. No, ta direktiva je z novo
reformno - podražitvijo torej sedaj nekako umaknjena. Ampak Telekom
je vseeno dobil svoje. Cena voda brez modemov je namreč po novem
samo ena, ne glede na hitrost, znaša pa toliko, kot je bila prej
za najvišjo možno hitrost (glej zadnjo vrstico v tabeli)!
Pri tem je zanimivo, da je Telekom govoril, da mu uporabniki kradejo,
ko uporabljajo višje od deklariranih hitrosti na svojih vodih. Sedaj
vas pa vprašam, kdo je večji lopov? Tisti ki krade meglo, ali
tisti, ki hoče meglo prodajati?!
Naj to ponazorim s primerom: Pripeljete se na cestninsko postajo.
Tam ob plačilu poveste tudi, s kakšno hitrostjo se mislite peljati
in potem glede na to plačate. Nezaslišano? Kaj pa tole: Pripeljete
se na cestninsko postajo, kjer morate prestopit v avto, ki vam ga
da npr. DARS in ki ima blokado motorja pri tisti hitrosti, za katero
ste plačali. Natančno to namreč počne Telekom.
Mesečna plačila za najete podatkovne vode v lokalnem prometu
(do 5000m)
Cene
od 1.3.99 (nove cene) |
Cene do 28. 2.
99 |
Cene
do aprila 97 |
v
odvisnosti od zračne razdalje |
ne glede na razdaljo |
|
1000m |
2000m |
3000m |
4000m |
5000m |
samo žica
2-žili ali
4-žile
|
Telekom da tudi modem
|
samo žica
2-žili
|
samo žica
4-žile
|
do 19.200k |
ukinjena kategorija
|
9.000 |
18.000 |
4.500 |
9.000 |
19.200k |
ukinjena kategorija
|
12.375 |
21.375 |
4.500 |
9.000 |
do 64k |
22.847 |
32.544 |
42.241 |
51.938 |
61.635 |
15.750 |
24.750 |
10.350 |
20.700 |
64k |
28.558 |
40.679 |
52.800 |
64.921 |
77.042 |
18.000 |
27.000 |
10.350 |
20.700 |
128k |
40.336 |
57.456 |
74.576 |
91.696 |
108.816 |
21.375 |
30.375 |
18.000 |
36.000 |
256k |
57.443 |
81.823 |
106.203 |
130.583 |
154.963 |
29.250 |
38.250 |
18.000 |
36.000 |
512k |
75.592 |
107.675 |
139.758 |
171.841 |
203.924 |
45.000 |
54.000 |
18.000 |
36.000 |
1024k |
90.385 |
128.747 |
167.109 |
205.471 |
243.833 |
78.750 |
92.250 |
18.000 |
36.000 |
2048k |
111.753 |
159.184 |
206.615 |
254.046 |
301.477 |
81.000 |
94.500 |
18.000 |
36.000 |
2-žilni |
111.753 |
159.184 |
206.615 |
254.046 |
301.477 |
|
4-žilni |
223.506 |
318.368 |
413.230 |
508.092 |
602.954 |
|
(cene so brez p.d.)
Nekaj opomb k tabeli:
- Vse cene, ne glede na obdobje, v katerem so veljale, so členjene
glede na podatkovno hitrost (vrstice, razen zadnjih dveh).
- Cene od 1.3.99 so členjene tudi po zračni razdalji med dvema
koncema voda in vključujejo tudi najem dveh modemov, ki jih priloži
Telekom. Poleg tega je možno, da Telekom ne priloži modema (in
torej ni deklarirane hitrosti voda) - v tem primeru veljajo zadnji
dve vrstici - tu modeme priskrbijo najemniki. Modemi in posledično
tudi vodi so dvožilni in štirižilni. Število žil ni neposredno
povezano s hitrostjo voda. V vrsticah, kjer so cene glede na hitrost,
delitve na dvo- in štirižilne vode ni, ker tako vode, kot tudi
modeme priskrbi Telekom in je to njegova skrb.
- Cene do 28.2.99 se (poleg hitrosti) členijo glede na to, ali
Telekom priskrbi modem (torej se plačuje tudi najemnina zanj,
ki je vključena v ceno) ali pa so modemi stvar najemnika. To zadnjo
storitev Telekom v zadnjega pol leta ni več hotel prodajat. Število
žil ni bilo pomembno.
- Cene do aprila 97 se (poleg hitrosti) delijo še glede na dvo-
ali štiri-žilnost.
Seveda v zgornji tabeli ni vsega - Telekomov novi cenik je namreč
natisnjen na 50 straneh! Ljudje, ki jim je ta cenik namenjen,
bodo verjetno še kakšen teden preučevali vse postavke cenika...
Pa poglejmo nekaj barabij, ki jih vendarle lahko razberemo že samo
iz zgornje tabele:
- Cene v tabeli so v razmerju tudi do 1:100
v primerjavi z Evropo (ki pa je napram Ameriki še vedno zelo draga).
Npr. storitev, za katero Telekom Slovenije mesečno zaračunava
približno 300.000 sit (1600 evrov), stane v Nemčiji približno
3000 sit (16 evrov)!
- Cene za vode vseh hitrosti veljajo v primeru, ko vam Telekom
proda tudi modem, ki podpira točno določeno hitrost. Če že imate
svoje modeme in torej želite le žico (zadnja vrstica v tabeli
- parica), bo Telekom predvidel, da ga hočete do maksimuma
ogoljufati in vam za tisto žico mesečno zaračunaval ceno, kot
jo sicer zaračunava za 2Mbit/s - in to so že ogromni denarji.
Kaj se bo zgodilo, ko bo do Telekoma prišla novica, da obstajajo
tudi že modemi za hitrosti 4Mbit/s in več? Bodo torej še več zaračunali
za storitev, ki je z njihove strani ista že od prvih najetih vodov
dalje?!
- Ni tako malo inštitucij/šol/podjetij..., ki imajo najete tudi
po nekaj kilometrov dolge vode. Za večino - posebej za šole -
so cene, ki bi jih morali plačati za tiste 2, 3 ali več kilometrov,
preprosto nesprejemljive. Torej lahko pričakujemo internetski
mrk na šolah?
- Da seveda ne govorimo o že večkrat ponovljenem dejstvu - da
so Telekomovi stroški z vodom popolnoma neodvisni od hitrosti
na vodu in o umazani podrobnosti, ki smo jo našli v internem
glasilu Telekoma iz leta 1997, kjer piše dobesedno: da morajo
biti cene storitev v soodvisnosti s stroški. Kot vidimo, so cene
Telekoma predvsem v soodvisnosti od njihovega pohlepa. Žal pa
manjkajo omejevalni faktorji - trg, državna regulativa...
Poglejmo si priključnino za najeti podatkovni vod (torej
enkratno plačilo ob začetku uporabe). Priključnina se navadno računa
za vsak konec žice posebej, tako da utegnete v uradnih cenikih zaslediti
cene, ki so polovice teh spodaj. No, ker navadno želimo priključiti
oba konca, so cene v tabeli že pomnožene z 2:
Hitrost |
Priključnina |
do 64k |
280.000 |
64k |
280.000 |
128k |
470.000 |
256k |
660.000 |
512k |
750.000 |
1024k |
760.000 |
2048k |
1.090.000 |
(cene so brez p.d.)
V primeru, da najamete podatkovni vod brez modemov (če jih npr.
že imate sami), plačate 325.000 sit.
Komu torej zvoni?
Nove cene so torej realnost. In če bodo lastniki vodov želeli te
še naprej obdržati, jih bodo morali hočeš nočeš plačati. Česar pa
mnogi verjetno ne bodo zmogli ali hoteli. Nekaj skupin uporabnikov,
ki jih bodo podražitve najbolj prizadele:
- Izobraževale ustanove, ki imajo najeti podatkovni vod
za dostop do interneta. Ali bodo Slovenci kot davkoplačevalci
financirali Telekomove barabije, ali pa se bodo šole preprosto
odločile za korak nazaj in zopet izbrale kakšen manj ugoden način
povezovanja v internet.
- Vse inštitucije in podjetja z najetimi vodi v razdalji nekaj
kilometrov.
- Tisti, ki imajo na najetih vodih inštalirane svoje modeme.
Po novem ceniku jim ostaneta dve možnosti - ali plačujejo približno
100.000 do 300.000 sit mesečno, ter ohranijo svobodo izbire modema,
ali pa zavržejo svoje modeme, ter pri Telekomu najamejo druge,
katerih ceno pa, kljub temu, da sploh niso njihovi lastniki, pokrijejo
že samo s priključnino (npr. modem za 2Mb/s stane cca 600.000
- 800.000 sit, priključnina pri tej hitrosti pa 1.090.000 sit).
Pa poglejmo nekaj konkretnih primerov - zaenkrat seveda
vsi samo računajo, koliko bodo morali plačati, tako da popolnoma
dokončno tole še ni:
- Študentski klub. Najeti podatkovni vod s hitrostjo 64k,
modemi so bili od kluba in so bili nekoliko hitrejši - kar je
sicer v nasprotju s Telekomovi določili, ampak, kot je že bilo
rečeno - Telekom s tem ni imel nobenega dodatnega stroška. Plačevalo
se je torej 18.000 sit + p.d. mesečno. Nova cena (od 28.000 sit
do 77.000 sit, odvisno od dolžine, ki je še niso naračunali) bo
nekje od 200 - 400% stare cene za popolnoma isto storitev! Seveda
če se odpovedo svojim modemom (za katere so plačali več kot milijon
sit) in vzamejo v najem modeme, ki jih k žici "prilaga"
Telekom. V primeru, da želijo obdržati svoje modeme, jih bo Telekom
za tako ravnanje ustrezno "kaznoval" - nova mesečna
najemnina bo od 600 - 1100% prejšnje cene, torej med 110.000 in
206.000 sit (zopet odvisno od še ne natančno ugotovljene dolžine,
ki pa se giblje nekje med 1 in 3 km)
Če ima študentski klub "nesrečo", da ima štirižilni
modem (in le tega hoče obdržati), torej dve parici, za katere
je do sedaj plačeval 18.000 SIT, bo po novem plačeval še dvakrat
več, to je 220.000 sit za 1 km, 320.000 sit za 2 km oziroma 410.000
sit za 3 km (vse številke so zaokrožene), torej 1100 %, 1700 %
oziroma 2200 % več! Upam, da še sledite...
Vse zgornje številke veljajo seveda le za primer, ko je študentski
klub zadovoljen s hitrostjo 64k in ne namerava preiti na višje
hitrosti, kar pa niti slučajno ne drži
Resnici na ljubo - nihče verjetno ne bo tako trmast, da bi vztrajal
pri takih rešitvah, ki bi privedle do nekaj tisoč odstotne podražitve.
Ponudnik interneta. Tri najete linije, s svojimi modemi,
trenutno plačuje zanje cca 40.000 SIT. Po novem bi plačeval zanje
skoraj 800.000 SIT - 1.900% podražitev!
Kaj pravijo zakoni?
Mogoče bi na koncu veljalo opozoriti na Zakon o varstvu konkurence,
ki v svojem 10. in 11. členu govori o zlorabi prevladujočega
položaja (korespondenčna evropska zakonodaja: 86. člen Rimske
pogodbe). Generalna klavzula opredeljuje kot zlorabo prevladujočega
položaja na trgu tista dejanja, ki povzročajo škodo drugim podjetjem
ali potrošnikom in jih podjetje ne bi moglo storiti, ce bi obstajala
konkurenca.
Prav tako je zanimiv tudi 6. člen Zakona o telekomunikacijah, ki
pravi:
Pri oblikovanju cen javnih telekomunikacijskih storitev se
upoštevajo tale načela:
- soodvisnost med stroški, nastalimi s to vrsto storitev,
in ceno za posamezno storitev,
- enakost cen za vse območje delovanja in za vse istovrstne
uporabnike,
- takšna raven cen, da zagotavlja del potrebnih sredstev za
razvoj telekomunikacijskega omrežja,
- primerljivost in konkurenčnost cen istovrstnih telekomunikacijskih
storitev v domačem in mednarodnem telekomunikacijskem prostoru.
- ...
(izvirno besedilo člena ne vsebuje poudarkov)
In zakaj tega člena bolj ne poudarjamo? Ker govori zgolj o javnih
telekomunikacijskih storitvah. Te pa so v zakonu opredeljene
kot "Storitve govorne telefonije in teleksa ter prenosa
in oddajanja programov Radiotelevizije Slovenija po prizemeljskih
omrežjih in prek satelitov". Torej storitve, nad katerimi
naj bi imel Telekom monopol (kot ima tudi Zavod RTVS monopol nad
nacionalnim programom, financiranim iz naročnin). Žalostno dejstvo
pa je, da si je Telekom nekako prisvojil tudi monopol nad najetimi
podatkovnimi vodi in sedaj zelo agresivno izkorišča luknje v
zakonu - ta namreč ne določi čisto natančno, ali je ta storitev
pod monopolom, kot tudi ne predvideva zanjo kakšnih omejitev (kar
velja za tiste storitve, ki so pod monopolom - npr. govorna telefonija,
kjer ceno potrdi vlada).
(rev 11.03.)
|