<<prva stran<<
<<stran o Poročilu<<

Spodnje besedilo se bere predvsem kot kritika državi in ne Telekomu. To je tudi edino prav - kajti, čeprav se na teh straneh pritožujemo pretežno nad Telekomom, je potrebno vedeti, da je krivec predvsem država. Ona postavlja zakone, ona nadzoruje trg, Telekomovi nameščenci v državni upravi so problem, ki ga mora rešiti država in te Telekom...

REDNO POROČILO
KOMISIJE
O
SLOVENSKEM
NAPREDKU PRI PRIDRUŽEVANJU

3.2. Inovacije

Telekomunikacije

Glede na njen gospodarski razvoj Slovenija še ni dosegla toliko napredka kot bi ga morala pri liberalizaciji področja telekomunikacij in pri harmonizaciji zakonodaje.

Še vedno niso bili sprejeti ustrezni predpisi ki so potrebni za izvajanje Zakona o telekomunikacijah iz maja 1997, kot so na primer vzajemno priznavanje potrdil o homologaciji in režim podeljevanja licenc. Liberalizacija javne govorne telefonije in alternativnih omrežij za ponujanje telekomunikacijskih storitev še ni bila uvedena. Vzpostavitev ločenega nadzornega organa, uredba o režimu podeljevanja licenc, nadzor nad homologacijami in vzajemno priznavanje potrdil še ni uvedena. Tarife še niso bile uravnotežene.

V tem odstavku se skriva trditev, ki bi jo utegnil Telekom zelo hitro izkoristiti. Našteti so namreč ukrepi, ki naj bi jih naši oblastniki izvedli. Mnogi od ukrepov niso tako zelo enostavno izvedljivi, je pa eden, za katerega bo Telekom prav rad poskrbel - uravnoteženje tarif namreč. Ta stavek da razlagati tudi kot zahteva po zvišanju lokalnih tarif. In ker država nujno rabi rezultate, bo dober tudi ta ukrep - takoj ko ga Telekom prinese na mizo.

Do sedaj je bil glavni dosežek liberalizacija terminalske opreme in telekomunikacijskih storitev (z izjemo zgornjih). Vendar, pomanjkanje napredka pri vzajemnem priznavanju usklajenosti in homologacij pomeni, da je lahko oprema kupljena samo v Sloveniji.

Drug dosežek v zadnjem letu je bila liberalizacija trga storitev mobilne telefonije z izdajo druge licence za GSM omrežje konzorciju Simobil, oktobra 1998 (25% kapitala tega koncesionarja je tujega).

Infrastruktura se nenehnoizboljšuje. Do konca leta 1997 je bila stopnja pokritosti prebivalstva s telefonskimi priključki 35.8%. Konec leta 1997 so bili 4.4 zaposleni na 1000 linij. Povprečna čakalna doba za telefonsko linijo se je popravila iz 1.8 let (1995) na 1.2 leta (1997). Dohodek na linijo javnega operaterja Telekoma Slovenije se je povečala z ECU 244 (1995) na ECU 388 (1997).

Hvalnica Telekomu z majhno "motnjo" - čakalna doba je bila leta 1997 za približno 1.2 leta daljša kot v zahodnih državah...

Na Ministrstvu za promet in zveze še vedno primanjkuje sredstev za učinkovito obvladovanje zajetnih preostalih nalog usklajevanja zakonodaje (s stališa liberalizacije in regulacije). V Ministrstvu za promet in zveze, kot tudi v vodstvu nacionalnega operaterja Telekoma Slovenije, prevladuje naklonjenost razvoju infrastukture in storitev.

... kar je točno srž vsega problema. Telekom agresivno (bolj ali manj uspešno) uvaja nove storitve (in brez vprašanja ukinja stare), ob tem pa so zakoni pisani tako, da se Telekom praktično na vseh področjih favorizira in tako prevzema monopol tudi tam, kjer to ni predpisano.

Razvoj Slovenije v odrejanju, uveljavljanju in izvajanju dokumenta "acquis communautaire" v telekomunikacijskem sektorju napreduje zelo počasi. Za zmanjšanje zamude pri harmonizaciji je še posebej nujna vzpostavitev institucij s področja telekomunikacij.

Predvsem institucij za nadzor. Danes se nam dogaja. da isti organ, da ne rečemo človek, piše zakone, nadzoruje trg in je hkrati še tesno povezan s Telekomom.

Najbolj nujni ukrepi so popolna vpeljava Zakona o telekomunikacijah, začenši s postopno liberalizacijo trga govorne telefonije za zaprte skupine uporabnikov in ponujanje internetskih storitev s strani kabelskih operaterjev.

S kabelskimi operaterji je zgodba še precej bolj tragična, kot se to verjetno zdi gospodom iz Evrope. Po novem pravilniku naj bi namreč bilo SiOLovo omrežje edino, na katerega bi lahko kabelski operaterji vezali svoje omrežje.

Zaključek

Slovenija nadaljuje s podporo raziskovalnim aktivnostim in tehnološkemu razvoju. Na področju telekomunikacij in audio-vizualnega sektorja je bilo napravljenega malo napredka. Slovenija je prosila za dveletno prehodno obdobje za polno implementacijo direktive "televison with frontiers".