• oglasevalska kampanja vseh zadnjih let, ki zali vse tiste, ki od TELEKOMa ze leta ne zahtevajo nic posebnega, ampak zelo preproste reci, kot je samostojni telefonski prikljucek, brez dvojcka, ali frekvencno omejenega PCMa. Oglasevanje osnovnih telekomunikacijskih storitev v Sloveniji je nekaj podobnega kot oglasevanje vode v puscavi. Oglasevanje v stilu "telefoniranje ni drago" v okolju, kjer je telefoniranje cedalje drazje (tendenca je podrazitev tako narocnine, kot telefonske minutaze) je norcevanje iz narocnikov.
• navijanje cen. V pogojih, ko TELEKOM ima monopol ne le na govorno telefonijo v stacionarnem omrezju, ampak dejansko na skoraj vse kar ima opraviti z prenosom kakrnih koli podatkov (zvok, slika, beseda), je odsotnost slehernega nadzora s strani kakrsnega koli urada, ki bi moral bedeti nad pocetjem TELEKOMa le se bolj v nebo vpijoca. Seveda, TELEKOM je delno ze privatiziran in je delnicarjem (nekdanjim usluzbencem TELEKOMa, sedaj pa zaposlenim prav na Ministrstvu za Promet in Zveze, npr. g. Miro Rozman, Drzavni Sekretar, oziroma v ustreznih uradih) blizja srajca (TELEKOM in njegov dobicek), kot plasc ("sluzenje ljudstvu", kar bi kot drzavni uradniki morali imeti za svojo primarno nalogo). Toda, v takih pogojih bi bilo za pricakovati reakcijo "ljudstva", ki mu le ni vseeno ali ga TELEKOM dobesedno odira in tako se dodatno visa svoje dobicke (po podatkih je TELEKOM imel najvecji dobicek v letu 1997).
• neobstoj dolocenih storitev. V Sloveniji ne morete od TELEKOMa najeti opticnega vlakna brez opreme. Razlog je, seveda, zelo preprost. V tem primeru bi lahko imeli dosti bolj ugodno razmerje med ceno in kolicino prenesenih podatkov. TELEKOM pa se postavlja v vlogo tistega, ki zeli zaracunati pretok sleherne kolicine podatkov. V casu, ko je informacija moc je jasno, da taksna koncentracija moci v enem samem podjetju (pravzaprav v pescici ljudi, ce ne le v enem samem cloveku) predstavlja najbolj direkten napad na osnove demokracije v Sloveniji. Za primerjavo si predstavljajte stanje, ce bi vsi avtobusi, tovornjaki in avti bili last enega samega podjetja in bi za uporabo vsakega morali pridobiti dovoljenje/placati temu podjetju. Pretirano?
• "pretakanje denarja" iz primarnih storitev v "trzne". Ceprav ni izrecno prepovedano po sedanjem zakonu (ki zvito doloca le obvezo locenega knjigovodstva za "primarne" in "trzne" storitve), je v praksi tako, da TELEKOM razume svoje lastne najete vode, kot lastno "prcijo", ki jo lahko v lastnem aranzmaju uporablja po lastni presoji in mu za to ni treba "samemu sebi" placevati nicesar. Zato je mozno, da je danes Internet prek Telekoma poceni. Zato je mozno, da ARNES propade. Zato je mozno, da vsi ostali Internet ponudniki niso delezni takega ugodja in so jim pogoji poslovanja (ter tako tudi cene) bistveno tezji. Nazadnje, to je tudi eno zelo mocno orozje z katero TELEKOM nacrtno unicuje to konkurenco na podrocju Interneta.
• nezaracunavanje "prometa". Promet v telekomunikacijskem okolju predstavljajo minute pogovora oziroma promet po podatkovnem omrezju. "Senkavanje" minut pogovora je nekaj kar v koncni instanci placajo tisti, ki jima kaj takega ni omogoceno, kar je posredno vzrok za visje cene. Promet takega "prometa" je Internetna Telefonija, ki jo TELEKOM eksperimentalno omogoca na stevilki 0880-32327, pri kateri se zveza vzpostavi direkt (brez Interneta), ce v omrezju klicanega ni vozlisca, ki bi omogocilo Internetno telefonijo. Seveda je prihodnost te storitve v podjetju, ki kasneje ne bo vec del TELEKOMa, ter tako TELEKOM sedaj financira skozi ta nacin ne le konjicek enega cloveka, ampak tudi to bodoce podjetje. Ta vlozen ni in ne bo nikjer izkazan.
• molcecnost usluzbencev. TELEKOM ima prevec zaposlenih. To je, zal, dejstvo, ki ga ne gre prezreti. Toda, to zalostno dejstvo izkoriscajo nekateri za uveljavitev svojih izredno predrznih nacinov "vodenja". Tako je na najbolj zalosten nacin v TELEKOMu v veljavi preizkusanje lojalnosti na nacin, da se molce prenasa marsikatera zahteva vodstva, ki ce ni nelegalna je vsaj vprasljiva (npr. ali ste vedeli, da vsaki zahtevek za najeti vod po tanovem mora v odobritev g. Miranu Krambergerju? Sprasujem se, ce je taksno navodilo kjerkoli v pisni obliki, ali gre le za preverjanje lojalnosti usluzbencev poslovnih enot..). Seveda, stevilo zaposlenih v TELEKOMu se bo zmanjsalo, toda resnicna bojazen obstaja, da bojo sli nepravi ljudje (npr. TELEKOMu v nekaterih poslovnih enotah kronicno primanjkuje opreme in monterjev, hkrati so nekateri postopki pretirano zapleteni in obremenjeni z administriranjem).
• napacno kadrovanje. Vsak velik sistem, pa tako tudi TELEKOM ima tezave z iskanjem ustrezno kvalificiranih strokovnjakov za dolo- cena podrocja. Toda, bolj kot to je perece dejstvo, da nenehana notranja rotacija kadrov iz oddelka v oddelek negativno vpliva na produktivnost dela teh oddelkov. Namesto strokovnosti se dogaja negativna selekcija, ko boljsi kadri odstopajo, ker ne verjamejo v brezmadeznost "vodstva", obstajajo pa tisti, ki so bodisi tako mladi in "frisni", da se zelijo za vsako ceno dokazati, ali pa pravzaprav niti ne vedo za kaj se gre. V resnici gre za uveljavljanje povsem vojaskega nacina vodenja podjetja, ki je ne le prezivelo na vzhodu, ampak nikjer v svetu vec ne tretirajo zaposlene kot "vojscake", ki naj bojo le kimavci, ampak je bolj kot roke in ubogljivost pomembna iznajdljivost in krea- tivnost vsakega zaposlenega. Z odhodom g. Krambergerja iz TELEKOMa (kar se bo nedvomno zgodilo) bo TELEKOM obglavljen. Upati je, da ne dokoncno, ampak, da bo v TELEKOMu dovolj dobrih kadrov, ki ne bojo obupali nad razdejanjem, ki ga bo za seboj pustil ta gospod (ravnajoc se po reklu: "Za mano potop!"). O nadaljnjih problemih kadrovanja lahko pricajo incidenti, ki kazejo na dvomljivo varnost znotraj samega TELEKOMa (npr. kraja impulzev s strani usluzbenca TELEKOMa, pred tem pa je TELEKOM leta in leta dokazoval, da so vedno, povsod in vsakic njihovi sistemi neoporecni, zlorabe nemogoce in racuni tocno taksni kaksni tudi morajo biti).
• slab odnos do strank. Vsako podjetje ve, da so stranke, se posebaj njihov denar kri in edini garant obstoja. Pogoj pa je korekten onos do teh istih strank. Edino monopolist je tisti, ki lahko izsiljuje, se do strank obnasa pismeuhovsko in iritira stranke do tiste stopnje, ko stranka zazeli celo odpovedati storitve, a kaj, ko razen monopolista nihce drug storitev ne omogoca. Pa kljub temu je treba jasno povedati, da je stranka BOG. Tudi za TELEKOM. Nobena, se tako draga oglasevalska kampanja ne bo pomagala, ce je pod povrsjem gniloba.
• nepriznavanje vlozkov. Po zakonu je v last TELEKOMA (delno tudi privatne druzbe, spomnimo se seenkrat) sla tudi celotna infra- struktura, kanalu, jaski, vodi. Tudi tisti, ki so zgrajeni s samoprispevki krajanov. Ta poteza oblasti (v resnici predlagana s strani TELEKOMa samega, skozi Ministrstvo za Promet in Zveze v katerem, to smo ze povedali, sedijo TELEKOMovi delnicarji) je nezaslisana eksproprijacija. Odvzem lastnistva je v vseh civili- ziranih druzbah mozen le z odskodnino. Krajanom ruralnih okolij, ki so z lastnimi sredstvi zgradili TK omrezje nihce odskodnine ni ponudil, se manj pa jim priznal lastnistvo nad tem zgrajenim delom omrezja. Edino pravicno bi bilo, ce bi vsem lastnikom telefonskih prikljuckov priznali solastnistvo v TELEKOMu v taksnem znesku, kot je bil vlozek v infrastrukturo (zmanjsan za dolocen znesek "stroskov").
• poskusi prevzemov. Zadnja ponudba TELEKOMa, da bi lahko ceneje opravljal storitev, kot to pocne ARNES, ter da je pripravljen prevzeti vse ARNESove narocnike takoj, je vsekakor primer takega (sovraznega) prevzema. Domnevamo le lahko, da bo TELEKOM pocakal toliko casa, da mu bo ARNES dolgoval toliko denarja, da tega dolga ARNES ne bo (z)mogel odplacati, ter bo TELEKOM "ponudil" poravnavo v obliki prevzema celotnega ARNESa in njegove infrastrukture. Kljub temu je za jasnejsno razlago treba povedati, da je prav TELEKOM tisti, ki je onemogocil/onemogoca poslovanje ARNESa pod ugodnejsimi pogoji (npr. prihod vozlisca TEN-34 v Slovenijo). Zato je TELEKOMova "ponudba" nekaj podobnega, kot ce bi tistemu, ki je nekje podtaknil pozar zaupali vzpostavljanje protipozarne varnosti. To se ne dela..

Nekaterim, posebaj tistim, ki smo Internet pomagali pripeljati v Slovenijo ni vseeno ali bo Internet ostal svoboden medij. Ce tudi tebi ni vseeno, pridi v ponedeljek ob 14:30 pred glavno poslopje nasega nacionalnega operatera telekomunikacij, ter tako izkazi svojo podporo ARNESu za vse lepo in pozitivno kar je v prejsnjih letih naredil in kar se vedno dela. Omogoca pa dostop do "Informacijske avtoceste" ne le sami drzavi in njenim uradnikom, ampak v prvi vrsti solarjem, raziskovalcem, uciteljem in vsem tistim, ki so znanja potrebni bolj kot cesarkoli drugega.

POVZETEK:

Linki:

• O ARNESu: http://www.arnes.si/
• O TELEKOMu: http://www.telekom.si/
• O SIOLu: http://www.siol.si/
• O TEN-34: http://www.ten-34.net/
• O dogodku in se vec:
  http://www.ljudmila.org/telehp/

Darko Bulat, pobudnik